Fernando Alonso stopil v zgodovino

Ljubljana – »Konstruktorska lovorika, to je moj naslednji cilj,« je dejal pohlepno Fernando Alonso le malo po tem, ko so ga minulo nedeljo na dirkališču v Interlagosu okronali za svetovnega prvaka. »Vozniški naslov je sen vsakega dirkača formule 1. Osvojil sem ga pri vsega 24 letih in postal najmlajši prvak vseh časov. To je zame sedaj že star cilj, potrebujem nove izzive,« je Španec sam pozval k čim krajšemu proslavljanju in osredotočenju na zadnji dve dirki prvenstva. Kot se za svet visokega profesionalizma spodobi.

Seveda je bil ta poziv namenjen predvsem Renaultovemu moštvu, ki je prav v Braziliji prvič v tej sezoni izgubilo vodstvo v konstruktorski razvrstitvi. McLaren-Mercedes ga je z dvojno zmago resda prehitel le za dve točki, toda ob sedanjem razmerju moči, ko sta »srebrni puščici« očitno hitrejša dirkalnika od obeh renaultov, je težko verjeti, da bi lahko francosko moštvo še obrnilo tehtnico na svojo stran. Bo pa kljub temu poskušalo kar najbolje izigrati svoje adute, predvsem večjo zanesljivost tehnike. »Vse doslej sem moral voziti zelo konzervativno, sedaj, ko je prvi cilj sezone izpolnjen, pa si bom lahko privoščil bolj agresivno vožnjo, kar bo vsekakor precej bolj zabavno. Montoya me je tu v Interlagosu zlahka prehitel, v Suzuki mu tega pač ne bom več dovolil,« je napovedal novi svetovni prvak.

Proslava v Alonsovi domovini je bila kajpak dolga, bučna in masovna. V centru Ovieda, glavnega mesta Asturie, kjer je Alonso preživljal mladost, je kakih 50.000 ljudi plesalo po trgih in se kopalo v fontani vse do jutranjih ur. Podobno je bilo tudi v Madridu in drugih večjih španskih mestih. Naslovnice športnega tiska, ki ga tradicionalno zanima samo nogomet, so bile tokrat posvečene izključno njegovemu uspehu. Španija, ki sicer v majskem terminu gosti dirko formule 1 v Barceloni, se do preboja Fernanda Alonsa praktično sploh ni zanimala za dirke elitnega razreda avtomobilističnega športa. Tudi v časih, ko je bilo težko dobiti vstopnice za katero od evropskih dirk, so na tribunah dirkališča Circuit de Catalunya zevale velike praznine. Alonso sam priznava, da nikoli ni videl epskih bojev Alaina Prosta in Ayrtona Senne, ker španska televizija dirk formule 1 preprosto ni prenašala. Vse to se je z uspehom Fernanda spremenilo praktično čez noč. Mediji so se začeli na veliko ukvarjati s formulo 1, televizijski avditorij pa je v času dirk začel dosegati zelo podobne dimenzije kot tedaj, kadar igra španska nogometna reprezentanca ali je na sporedu tradicionalni derbi med Real Madridom in Barcelono, torej med petimi in sedmimi milijoni gledalcev. Po prvih ocenah si je nedeljsko dirko v Braziliji, ki je bila sicer precej dolgočasna, predvsem pa ceremonijo na zmagovalnem odru, ogledalo kar 10 milijonov španskih televizijskih gledalcev. Fernando Alonso je postal prava marketinška uspešnica, vsak španski proizvajalec potrošnih dobrin, ki kaj da nase, si skuša zagotoviti njegov lik, Oviedo je postal turistična uspešnica, prav tako tudi trgovina z Alonsovimi spominki. Ker sta Renaultovi barvi turkizna in rumena na moč podobni barvni kombinaciji Asturijskih simbolov, je moštvena uniforma francoskega moštva tudi obvezno oblačilo Alonsove navijaške armade, ki samo sebe imenuje »Marea Azul« (sinja plima).

Novi svetovni prvak, ki mu je med prvimi čestital kralj Juan Carlos, je navdušen nad veseljem njegovih navijačev, a zadržan do španskega tiska, ki mu očita preveliko neposrednost in zvedavost, pa tudi do španske države. »Do formule 1 sem se prebil izključno po zaslugi treh, štirih ljudi, nihče drug mi ni nudil pomoči, vse sem si moral prigarati sam z uspehi v nižjih kategorijah,« je dejal nekoliko bridko ob svojem velikem uspehu. Na poizvedovanje, kdaj ga lahko pričakujejo v domovini (v zadnjih letih živi v Oxfordu v Angliji), da mu priredijo triumfalno parado, je odgovoril, da ga še nekaj časa ne bo, ker je ta čas čutiti preveč »političnih interesov«.