Konec zorel od Pekinga

Novo mesto - Primož Kozmus je v klubu LokalPatriot končno spregovoril o koncu kariere. Za pogovor z novomeškim novinarjem Igorjem Vidmarjem, sicer dobrim prijateljem, sta dogovorila že pred njegovo odločitvijo, ki je šokirala slovensko javnost. Iz pogovora v klubu in kasnejšega neformalnega je bilo razbrati, da je pravi razlog za konec kariere pomanjkanje šampionskega motiva.

Po lanski zlati olimpijski kolajni v Pekingu in letošnji zmagi na SP v Berlinu mu je kot najvišji cilj ostal le še svetovni rekord. Če bi želel izboljšati dosežek Rusa Jurija Sejdiha (86,74 m), bi se moral vrniti v svojo tekmovalno mladost in spet ekstremno trenirati. »Na to pa moje telo ni več pripravljeno. Ko sem bil mlad, omejitev nisem poznal. Pri 30 letih pa je telo veliko bolj utrujeno, regeneracija traja precej dlje, kot je nekoč. Svetovni rekord je dosegljiv, vendar ne v moji režiji. Izboljšal ga bo lahko atlet kova Usaina Bolta. Prepričan sem, da se bo tak metalec kladiva zagotovo pojavil,« je dejal najboljši športnik in atlet Slovenije zadnjih let. Odločitev o koncu je bila seveda zelo težka. »Ko pride čas, moraš narediti rez. Zdaj mi je precej lažje,« je pojasnil Kozmus in dodal, da je sicer prisluhnil okolici in si pustil nekaj manevrskega prostora. Vrat dokončno ni zaprl vrat, verjetnost, da bi se po nekaj mesecih vrnil, pa je nična.

Odločitev o koncu pa ni bila tako nepremišljena in nenadna, kot se morda zdi. V njem je zorela leto dni, od uresničitve olimpijskih sanj v Pekingu. »Po olimpijski evforiji, ki je sicer trajala nekaj mesecev, sem v sebi začutil veliko praznino. Premagal in zapolnil sem jo s trdim treningom za Berlin. Po SP pa je ta odločitev dozorela,« je povedal Kozmus in dodal, da v športu nikoli ni bil zaradi denarja.

Več v tiskanem Delu.