Prenovljeni Celjani obljubljajo lepše čase

Minili so časi, ko so celjski rokometaši na osrednji novinarski konferenci pred začetkom sezone omenili osvojitev obeh domačih lovorik v točki razno, saj sta bili samoumevni. Zdaj sta postali glavni cilj sezone.

Objavljeno
28. avgust 2009 12.23
Peter Zalokar
Peter Zalokar
Celje - Doslej so bile v ospredju visoke evropske ambicije. Po najslabši sezoni v zgodovini celjskega kolektiva pa je bila včeraj glavna tema vrnitev srebrnine v hram slovenskega rokometa. Razpravam o evropskem dosegu so se v Zlatorogu sramežljivo izogibali.

Kot da bi se podzavestno sprijaznili, da po šestih letih ne bodo sodelovali v ligi prvakov, so pred nastopom na kvalifikacijskem turnirju direktor Mijo Zorko, trener Tone Tiselj in kapetan Edi Kokšarov v en glas razlagali, da bodo v Španiji skušali čim dražje prodati kožo.

Armada razočaranih navijačev bi kajpak raje videla, da je sploh ne bi prodali in bi sprali madež z minule sezone, v kateri so razprodajali ugled kluba.

Kot vnaprejšnji alibi so zvenele besede o neuigranosti povsem spremenjene ekipe in poškodbah stebrov obrambe Aleša Pajoviča, Miladina Kozline in Branka Bedekoviča. Že res, da si Celjani s četrtim mestom v prvenstvu, kjer so doživeli grotesknih 13 porazov, sploh niso zaslužili igranja v Evropi in so odprtih rok sprejeli nastop v pokalu EHF. A bi kljub temu darilo EHF veljalo izkoristiti v celoti in osvojiti turnir, ki bo v Leonu med 4. in 6. septembrom.

Še zlasti, ker so se vrnile udarne puške iz šampionskih let Uroš Zorman, Renato Vugrinec in Aleš Pajovič, ki jim drugorazredno tekmovanje tako kot Kokšarovu in še komu ne bi predstavljalo tolikšnega motiva. Ademar Leon, Lemgo in Schaffhausen so spoštovanja vredni tekmeci, a prav gotovo premagljivi.

Igralski mozaik je res zelo pisan. Poleg naštetih povratnikov so novinci vratar Richard Štochl, Predrag Dačević, Marko Koljanin, Dejan Savič, Dejan Čančar in David Razgor. »Želimo se izogniti sezoni, kakršna je za nami, zato smo se odločili za korenite spremembe. To smo dolžni sebi, navijačem in pokroviteljem,« se je med vrsticami za svoje minulo delo opravičil Mijo Zorko in že v naslednji sapi izrazil zadovoljstvo, da je klub s Pivovarno Laško podpisal novo štiriletno sponzorsko pogodbo.

S tremi milijoni vrniti pokala, kamor sodita

Proračun kluba bo dobre tri milijone evrov, kar je še vedno precej več v primerjavi z glavnima konkurentoma Cimosom in Gorenjem, ki sta si spomladi razdelila pogačo: »Ni strahu pred prihodnostjo. Cilji so visoki. Če ne v tej, bomo prav gotovo v naslednji sezoni spet v ligi prvakov

Mijo Zorko je zavrnil govorice o tem, da so po rokadah v Laškem pred pragom korenite spremembe tudi v vrhu celjskega kluba, kjer naj bi vse vzvode oblasti prevzel novi prvi pivovar Dušan Zorko, v nasprotnem primeru pa odrekel podporo klubu: »Naš predsednik je Boško Šrot. Še včeraj je vodil sejo upravnega odbora. Glavni sponzor ima tam večino in lahko po svoji želji imenuje predsednika. Mi s tem se ne obremenjujemo, zanima nas samo rokomet

Zakulisne igrice ta čas še manj obremenjujejo misli Tislja, ki bo moral z ekipo po svoji meri kmalu začeti nizati zmage, če želi še dolgo greti celjsko klop. Z videnim na turnirju v Nemčiji, kjer so Celjani v finalu klonili proti Berlinu, je bil zadovoljen: »Če ne bi bili brez petih pomembnih igralcev, bi zagotovo zmagali. Ekipa je pokazala značaj in vrednote, ki smo jih pogrešali. Primanjkuje nam višine in mišic. Ko se bosta vrnila Pajovič (predvidoma novembra) in Kozlina (januarja, op. a.), bomo precej močnejši. Verjamem, da se bomo na koncu veselili mi