Glavič: Lepo je spet zmagati

V prejšnji hokejski sezoni pri slovenski reprezentanci niso uresničili niti enega od dveh ambicioznih načrtov, uvrstitve na olimpijske igre in vrnitve v skupino A.

Objavljeno
09. november 2009 21.33
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič
Szekesfehervar - V prejšnji hokejski sezoni pri slovenski reprezentanci niso uresničili niti enega od dveh ambicioznih načrtov, uvrstitve na olimpijske igre in vrnitve v skupino A. Toda to pravzaprav nikogar ne preseneča, ko spomin uide k popolni zmešnjavi po izpadu iz elitnega razreda pomladi 2008, nakar je »minuto pred dvanajsto« in nastopom na olimpijskih kvalifikacijah v Hannovru »padel z lune« v razburkane slovenske hokejske valove John Harrington. A že prvi vtisi so oceno krepko nagibali k pozitivni - povsem drugače kot v primeru njegovega predhodnika Matsa Waltina - in povsem na dlani je bilo, da z njim kaže vstopiti tudi v sezono 2009/10. Uvodni pripravljalni turnir resda nikakor ne more razkriti vseh vrednostnih delnic, toda stanje duha je bilo v izbrani vrsti te dni povsem drugačno kot nazadnje pri klubih.

Slovenija je presenetljivo osvojila prvo mesto pred favoriziranima Italijo in Madžarsko, pa vendarle je marsikoga med 3500 gledalci v razprodani dvorani presenetilo tako iskreno veselje risov, ki so po zadnjem zvoku sirene v slogu velikih zmag na svetovnem prvenstvu zaplesali objeti okrog vrat Gabra Glaviča. »Preveč je bilo porazov v zadnjih tednih, zato smo mnogi v tej izbrani vrsti že prav hrepeneli tudi po kakšnem zmagoslavju. Na tem turnirju nam dejansko ni pripadla vloga favorita, toda s trenerjevim sistemom in našim pristopom smo razorožili tekmece. Pomislite - na treh tekmah smo prejeli le dva gola, igra v obrambi pa je ponavadi odločilnega pomena. Zdaj smo postavili trdne temelje in prepričan sem, da bomo ob podpori s tribun na SP doma še močnejši,« je razmišljal ob koncu turnirja omenjeni Glavič, izkušeni vratar in eden najboljših v slovenski vrsti v Szekesfehervarju. Obenem je odgnal pretirano evforijo: »Res smo premagali reprezentance, ki so imele v svojih vrstah več stalnih članov kot mi, toda hokej v teh dneh je bil vendarle za prestavo nižji kot na tekmah EBEL. V tem tekmovanju igrajo tudi nekateri s preteklostjo 500 ali 600 tekem iz NHL, zato je bilo zame zdaj lažje braniti kot v dvobojih za avstrijske točke.«

Več v torkovi tiskani izdaji Dela