Gospodarska kriza je oplazila tudi igre

Ljubljana - Uspešni slovenski odpravi s sredozemskih iger se je »poklonilo« tudi vodstvo slovenskega olimpijskega komiteja in organiziralo sprejem za predstavnike vseh sodelujočih športnih zvez, na katerem je blestela večina dobitnikov kolajn. Zadovoljni športniki so dobili priložnost, da so podrobneje opisali pot do vrha in navrgli še kakšno izkušnjo iz ozadja. Pod bilančno črto ni bilo rdečih številk, saj je 137 športnikov s 26 osvojenimi kolajnami preseglo tako realnost kot želje.

»K tolikšnemu uspehu je prispevala kombinacija izkušenih športnikov in mladih, ki so igre izkoristili, da so vstopili v svet velikih tekmovanj,« je dobitno kombinacijo označil vodja poti Matjaž Jemec. Za nekatere športnike so sredozemske igre edina priložnost, da se pojavijo na tekmovanju pod okriljem Mednarodnega olimpijskega komiteja in kaže, da so v Pescari to možnost izkoristili. To velja za tiste, ki nastopajo v neolimpijskih disciplinah, in tiste, ki v ostri svetovni konkurenci realno ne morejo računati, da bi se lahko skozi drobno sito kvalifikacij uvrstili na olimpijske igre.

»Ni prav, da se na sredozemske igre zre pavšalno s podcenjevalnim odnosom, ker gre pač za regijsko tekmovanje. Resda je konkurenca omejena in je v nekaterih športih manjkal kdo od najboljših, vendar so se naši kljub temu merili z evropskimi prvaki ali nosilci olimpijskih kolajn,« si je Jemec želel, da bi dosežke pravilno ovrednotili in dodal, da si bodo po analizi tekmovalci tudi na panožnih zvezah nedvomno prislužili visoko oceno.

Športniki so ga navdušili tudi po drugi plati. »Organizacija in namestitve so se včasih spustili pod minimalni standard, vendar nihče od naših ni potožil. Italijani so imeli težave zaradi nedavnega potresa v bližnjih Abruzzih, zaradi česar je življenje v regiji zastalo in so tudi prireditelji z deli zamujali, a so gostitelji minuse nadomestili z veliko prijaznostjo in ustrežljivostjo. Mi smo se potrudili, da smo zelo moteče pomanjkljivosti hitro odpravili, da bi imeli športniki vse potrebno na voljo, tekmovalci pa so sprejeli stanje in niso oteževali položaja s tarnanjem,« je Jemec, ki je reprezentanco na sredozemskih igrah vodil četrtič, pohvalil reprezentante.

Igre pred štirimi leti v Almerii je Slovenija opravila s 35 kolajnami, tokrat je ob okleščeni ekipi zaradi poškodb in zaradi prenatrpanih urnikov odpovedih nekaterih najboljših realnost znižala načrte. V vodstvu so spustili cilje na 15, s figo v žepu so upali morda na 20 kolajn, pa so jih dobili 26. Za nameček je bila »cena« uspeha tokrat nižja kot doslej. »Denar je bil eden od omejevalnih faktorjev pri izbiri reprezentance,« je o okleščenem proračunu razkril Jemec. »Na voljo je bilo 236 tisoč evrov, s čimer smo morali pokriti vse izdatke. V skladu z možnostmi smo se obnašali racionalno. Odpovedali smo se vsemu, kar ni bilo nujno potrebno in ni vplivalo na tekmovalne rezultate. Bližina prizorišča nam je šla na roko, ker smo lahko letalske prevoze nadomestili z avtobusi in avtomobili, pozorni smo bili na prevoze in z nekaj več logističnega dela poskrbeli za natančne prihode in odhode, tako da nismo presegli predpisanega bivanja, s čimer smo se izognili dodatnemu plačilu. Končni obračun bomo še sestavili, a sem že zdaj trdno prepričan, da bodo izdatki znotraj predvidene vsote, vključno z nagradami za dobitnike kolajn, čeprav jih je bilo več, kot smo pričakovali. O nagradah se bomo pogovorili v naslednjih dneh in bodo ravno zato bržkone nekaj manjše, kot bi si želeli,« je Matjaž Jemec »sestavil« tudi finančno poročilo sredozemskih iger.

Iz tiskanega Dela.