Tiskane izdaje
Naposled so na klopi grofov ustoličili marljivega Hrvata Milana Đuričića, ki ga že pregovorno opisujejo kot nepopustljivega in poštenega trenerja, ki nikoli ne prizanaša svojim varovancem, ko gre za fizične obremenitve, hkrati pa je zelo naklonjen uveljavljanju mladih igralcev. Nisem zasledil, če je razen simpatij osvojil tudi kakšno lovoriko, a saj ni vse v trofejah, kaj ne?
Bolj pomembna se mi zdi Đuričićeva izjava, da bo v Areni Petrol delal gratis, brezplačno. Cinična pripomba bi se glasila, da je to počel tudi njegov predhodnik vse od lanskega decembra, vendar je treba upoštevati zagotovila uglednega podjetnika Vengusta, da bo poplačal vse dolgove. Toda namera novega stratega, s katero je prvega moža rumeno-modrih močno presenetil, je ta, da bo v prvem mesecu dela brez plačila posnel položaj v moštvu ter ocenil, če lahko z njim sploh kaj opravi. In šele potem bo podpisal pogodbo ali pa se bo poslovil. Na prvo žogo se vse skupaj sliši zelo plemenito, a se je bati, da bo to povzročilo dodatne preglavice v taboru ob Savinji.
Zakaj bi bil Đuričić v Celju samo z eno nogo? Morda zato, ker čaka na namig svojega velikega prijatelja in sodelavca Ljupka Petrovića (evropski prvak s Crveno zvezdo leta 1991), ki prav tako na podoben način snema stanje v hrvaškem prvoligašu Croatia Sesvete, kjer sta pred kratkim že sodelovala. Torej - po črnem scenariju - če sloviti Petrović (zdaj uradno vršilec dolžnosti trenerja pri Croatii) ugotovi, da so se tamkaj razmere uredile, se mu Đuričić spet priključil v klubu, ki ga vodi tajkun Zvonimir Zubak. Ve se, kdo bi potegnil kratko ...
Skratka, Vengust je dobil svojega »vedeja«, ki lahko odide jutri oziroma po, denimo, dveh ali treh prvenstvenih tekmah. Jasno je, da sta gradbinec in potencialni graditelj novega moštva zastavila nejasno zgodbo, ki pa bi se lahko po svetlem scenariju špekulativnega značaja pisala tudi povsem drugače; namreč da bi Đuričić povabil Petrovića v Celje.
Naj se ustavim še pri drugem, mnogo večjem gradbincu Florentinu Perezu, ki je za nakupe novih članov Real Madrida porabil že 220 milijonov evrov in se še ne misli ustaviti. Zato v ospredje rine misel, da so v »največjem klubu na svetu« prepričani, da trenerji kot graditelji moštev sploh niso več potrebni. Oni (v tem primeru Manuel Pellegrini) naj zgolj vodijo marketinško superiorno zasedbo vrhunskih nogometnih imen (torej »zgradijo« igro) in iztržijo maksimum. Pri Realu so to vse možne lovorike, v Celju pa bo to, žal, obstanek v ligi. In za takšen projekt v prvi vrsti potrebujejo graditelja brez v. d., sicer bo Vengust spet razmišljal o razveseljevanju sindikalistov.
Iz torkove tiskane izdaje Dela
