Adut iz vrat težko čakal vrnitev v Tivoli

Hokejisti Olimpije bodo danes ob 19.15 gostili Salzburg, vratarja Jerryja Kuhna navdušuje mladi val.

Objavljeno
24. september 2013 01.17
LJUBLJANA 10.10. 2012 vratar Jerry Kuhn in Anzze Ropret. Foto: ALESS CCERNIVEC/Delo
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport
Ljubljana – Končno! Tako pravijo v ljubljanskem hokejskem taboru, saj še nikdar, odkar nastopajo v EBEL (sezona 2007/08), niso tako dolgo čakali na domačo premiero. Danes ob 19.15 se bodo zmaji po treh porazih na tujem doma pomerili s Salzburgom. Zadnja predstava v Linzu je vlila upanje tudi vratarju Jerryju Kuhnu, v prejšnji sezoni udarnemu Olimpijinemu adutu.

»Uf, kako sem se sredi prejšnjega tedna razveselil tivolskega leda. Prav pogrešal sem ga med pripravami, nenehno smo se selili, povrhu je zdaj napočil tudi čas za prvo domačo tekmo. Res, končno,« je včeraj pred slačilnico tivolskega moštva poudaril prvi vratar ljubljanskega moštva. Četudi je slednje po uvodnih treh gostovanjih v Dornbirnu, Innsbrucku in Linzu brez točk na dnu lestvice, nad vratarjevim učinkom ni nikakršnih pripomb: z 91,5 odstotka obramb je na 8. mestu razpredelnice čuvajev mreže v EBEL. A v prihajajočih dneh bi se bolj kot svojega vidnega mesta v tem vrstnem redu razveselil Olimpijinega nabiranja točk – teden namreč prinaša zanimiv spored tekem z gostovanjem Salzburga in hokejistov KAC, v nedeljo pa bodo zmaji obiskali številne nekdanje soigralce in tudi trenerja Hannuja Järvenpääja v Beljaku. »V športu je vedno treba ohraniti pokončno in optimistično držo, upanje pa mi vliva naša zadnja tekma v Linzu. Ko se ozrem k vsem preizkušnjam pripravljalnega obdobja kot tudi tem uvodnim v novi sezoni, je bila prav naša igra pri močnem Linzu z naskokom najboljša doslej. Vem, pri točkah tega ni videti, toda delovali smo povezano in se dobro postavili po robu tekmecu. Zdaj je seveda napočil čas za zmago, napadli jo bomo v našem Tivoliju proti Salzburgu,« napoveduje Kuhn in ob vprašanju, kaj je treba nadgraditi v primerjavi tudi s to spodbudno, a s točko ali dvema nenagrajeno predstavo v Linzu, odgovori: »Predvsem moramo biti v prihodnje, torej že od tivolske premiere naprej, bolj disciplinirani. Prelahko si nabiramo kazenske minute.«

Jerry Kuhn je sicer edini Olimpijin tujec iz prejšnje sezone, ki je ostal v zeleno-belem dresu. »Drži, precej je novih obrazov v slačilnici, nisem pa zaznal nikakršnih težav. Ozračje je dobro, seveda bomo ob prvih točkah še bolj nasmejani,« pravi, podčrta pa uvodni učinek mladega napada slovenskih igralcev Koblar-Pešut-Ograjenšek. A sleherno prenovljeno moštvo potrebuje nekaj časa za uigravanje, zmaji so se povrhu v uvodnem delu sezone ukvarjali še s poškodbami in selitvami zaradi košarkarskega EP. Kuhn je sicer poletje preživel onstran Atlantika, nastopil je tudi za reprezentanco ZDA na svetovnem prvenstvu v hokeju na rolarkah.

»Dobro sem si oddahnil od sezone na ledu, nakar sem ploskev že kar pogrešal. Tako kot tudi Olimpijino slačilnico in Slovenijo,« je še omenil hokejist, ki je sicer prejel nekaj ponudb iz srednjeevropskega prostora, a je s podpisom nove enoletne pogodbe v Tivoliju razveselil navijače, ki so se morali v zadnjih sezonah že večkrat sprijazniti z odhodi udarnih tujih okrepitev k bogatejšim klubom v EBEL. »Sam se s ponudbami zares nisem ukvarjal, to je delo mojega menedžerja. Res pa je tudi, da mi selitev ni dišala. S soprogo se namreč imenitno počutiva v Ljubljani, spoznala sva številne prijatelje, skupaj smo kot družina. In ko mi je Matjaž Sekelj, direktor kluba, ponudil novo pogodbo, ni bilo več nikakršnih ugank. Veste, zame je pripadnost okolju zelo pomembna in ker se tu tako dobro počutim, res ni razloga, da bi silil kam drugam,« je še dejal in pristavil, da je res napočil čas za zmago. Takrat bo njegovo počutje še boljše.