Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko zadnji zvok sirene označi konec petega letnega časa, kot hokejski zanesenjaki pravijo izločilnemu delu za naslov prvaka, se na ledu prepletata veselje in žalost. Pa ne le zaradi izida v tej sklepni predstavi. V jeseniškem taboru so nasploh ponosni zavoljo ohranitve izjemne tradicije in navijaške pripadnosti, v ljubljanskem pa zaskrbljeni glede svoje prihodnosti.
Že jutro po zadnji tekmi finala, ki je bila na višji ravni kot prvi dve in je spomnila na čase zelo napetega boja za zvezdico med zelenimi in rdečimi, je odmeval zapis iz enega vodilnih resnih časnikov v naši severni soseščini Salzburger Nachrichten. Peter Mennel, prvi mož EBEL, je namreč spregovoril, da v prihodnji sezoni Olimpije ne bo več v tem elitnem tekmovanju v regiji, temveč da jo bodo za dve leti preselili v AHL.
Takšen namig seveda po vsem doživetem v obubožanem Tivoliju, kjer je slačilnica s trenerjem Bojanom Zajcem in kapetanom Alešem Mušičem prav čudežno ohranjala tekmovalni naboj, nikakor ni presenetljiv. Četudi je zdaj na dlani, da ljubljanski klub v morju dolgov nima dovolj sredstev niti za nastop v omenjenem drugem kakovostnem razredu. Avtomatične selitve v alpsko ligo pa preprosto ne more biti, saj o tem lahko uradno odloča le skupščina EBEL. Klub pa sploh mora najprej oddati prijavo za tekmovanje, v katerem bi rad igral.
Konkurenčno in nemoteno nastopanje v AHL zahteva vsaj 500.000 evrov proračuna na sezono, kar je potrdil tudi primer kluba iz Podmežakle, ki je dejansko spet oživela, postala je – kot nekoč – stičišče ljubiteljev športa in všečnega družabnega dogodka. Seveda si mnogi poznavalci hokejske igre na Jesenicah želijo, da bi v polni dvorani gledali Vienno, Salzburg, Znojmo in druge člane elitne druščine v regiji, a sedanja realnost razkriva alpsko ligo kot povsem spodobno, urejeno in denarno dosegljivo tekmovanje za nove slovenske prvake. Ti so odvzeli vladarsko žezlo Ljubljančanom, v samostojni državi so osvojili tako 11. lovoriko, skupno v zgodovini kluba že 34., pred dvema mesecema je minilo natanko 60 let od prvega naslova hokejskih prvakov za železarsko mesto.
Za to lovoriko, ki so jo na sredin tivolski večer pred 2500 gledalci, med katerimi sta vsaj dve tretjini stiskali pesti za Gorenjce, osvojili Zupančičevi hokejisti, so zmagali v finalni seriji s 3:0. A prav ta zadnja predstava je bila negotova, bolj mikavna in tudi kakovostna kot prejšnji dve, odločil jo je z golom v podaljšku Miha Logar, učenec kranjske hokejske šole, ki pa je pred to sezono na Jesenicah okusil tudi EBEL v Olimpijinem dresu. »Občutkov ob golu odločitve kar ne morem opisati, le upam, da jih bom še kdaj doživel. Kot otrok sem navijal za Jesenice, zdaj se s temi sijajnimi privrženci veselim zvezdice,« ni mogel skriti izjemnega veselja.
Trener prvakov Nik Zupančič – Jesenice je vodil k lovoriki že pred dvema letoma – v svojem prepoznavnem umirjenem slogu navzven ni razgrinjal pretiranih čustev, a užival je po tekmi tako v krogu družine in prijateljev ob ledu kot tudi na ploskvi s svojimi igralci. »Morda res nisem videti vesel, a verjemite, da sem ponosen in srečen ob pogledu na igralce in navijače ter sploh na opravljeno delo in skok s klubom, ki smo ga opravili v tej sezoni,« je poudaril in tudi priznal, da si je oddahnil, ker je napočil konec državnega prvenstva. »Zdaj se bom res lahko stoodstotno osredotočil na reprezentanco,« je še dodal kot selektor risov.
Njegov tekmec v tem finalu, nekoč pa na ledu soigralec, Bojan Zajc, je športno čestital prvakom, se še enkrat ozrl k izjemnim denarnim težavam pri klubu in podčrtal, da v prihodnje tako ne bo šlo več: »Res upam, da bo naše vodstvo začelo s pokrovitelji odpravljati težave in omogočilo spodobno prihodnost hokeja v Ljubljani.«
Klubske sezone je konec, z izjemo zadnje tekme smo pogrešali več izenačenosti, za praznično in zmagovito ozračje so tokrat skrbeli zlasti v jeseniškem taboru. Pri HZS pa očitno dobro opravljajo logistiko okrog reprezentance, a slovesnost ob koncu sezone z majhnim pokalom, brez preproge ter atraktivnih vložkov ni bila na ravni dežele, ki ohranja visoke hokejske cilje po širnem svetu. Za začetek v Franciji in Nemčiji, čez slabo leto pa v olimpijski Koreji ...
