Tiskane izdaje
Kadar večina med dvajsettisočglavo množico v kultnem Madison Square Gardnu, prireditveni dvorani sredi New Yorka, utihne, se zgodi nekaj zares posebnega. Bodisi kakšen umetnik očara navzoče bodisi domači ljubljenci s športnega zemljevida doživijo boleč poraz. In tako so ga zdaj hokejisti moštva NY Rangers, v veliki finale NHL so se namreč proti Chicagu uvrstili tekmeci s sončne Floride.
Da najmočnejša hokejska liga na svetu ne pripada več zgolj izbrani eliti tradicionalnih klubov, je že dolgo znano. Nazadnje tudi športnim navdušencem pri nas ob dveh Stanleyjevih pokalih za Los Angeles Kings z Anžetom Kopitarjem. Resda se je med dve zmagoslavji (2012, 2014) v vmesnem letu prebil Chicago, eden šestih klasičnih predstavnikov NHL od začetka tekmovanja (ob njem še Montreal, Toronto, NY Rangers, Boston in Detroit), toda pogosto so v zadnjem času prav v boju za vrh moštva brez veličastne zgodovine na ledeni ploskvi.
In tej zgodbi pripada tudi Tampa Bay Lightning. Moštvo v NHL nastopa od leta 1992, tekmuje v atlantski skupini vzhodne konference, v dobrih dveh desetletjih pa je pogosto nihalo med silovitimi vzponi in bolečimi padci v primerjavi s kakovostnejšo konkurenco. Resda je generalni menedžer moštva sloviti Steve Yzerman (20 let kapetan pri Detroitu), kapetan pa cenjeni Steven Stamkos, nekoč mladinski svetovni prvak s kanadsko reprezentanco, vseeno pa zasedbe s Floride stroka onstran Atlantika le ni štela med najresnejše kandidate za vidno vlogo v končnico. In tudi v zadnjem dejanju konferenčnega finala naj bi pospremili končno zmagoslavje tekmecev, torej newyorških gostiteljev.
»Najlepše se je pomembnih zmag veseliti na domačem ledu,« je Henrik Lundqvist, čarovnik iz vrat moštva New York Rangers, napovedal tekmo št. 7 za slavje na vzhodu in uvrstitev v veliki finale za Stanleyjev pokal. Toda načrt se mu ni uresničil, namesto njega je ostal nepremagan tekmec iz Tampinih vrat, Ben Bishop. Čuvaj mreže, star 28 let, v hokejskem svetu še zdaleč ne uživa takšnega ugleda kot omenjeni Šved, NHL je za pičlih šest tekem povohal v sezoni 2008/09 v St. Louisu, pozneje mu je bila spet dolgo usojena AHL, drugi kakovostni razred hokejske Severne Amerike, na Florido pa se je preselil iz Ottawe pred poltretjim letom.
Toda razprodani Madison Square Garden ga ni zmedel, na tekmi odločitve za vstop v finale je ubranil vse strele tekmecev, zato mu je tudi ob zmagi svojega moštva z 2:0 pripadel sloves junaka večera. Natančna statistika preteklosti NHL pa je hitro razkrila, da je Bishop tretji vratar doslej, ki se je dvakrat v eni končnici odrezal s stoodstotnim učinkom obramb na tekmi št. 7. Podobno kot zdaj v NY se je Tampa veselila zmage z 2:0 tudi na zadnji, sedmi tekmi z Detroitom v uvodnem krogu končnice. Enak podvig sta v preteklosti med severnoameriškimi vratarji uprizorila le še Patrick Roy (2002) in Tim Thomas (2011).
Toda pri novem uspehu hokejistov s Floride, ki so prestižni Stanleyjev pokal osvojili leta 2004, ne gre le za vratarjev mejnik, temveč tudi za prav posebno zgodbo v zgodovini kluba. Na poti v veliki finale so imeli namreč vedno znova opraviti s tekmeci posebnega zgodovinskega slovesa, torej iz skupine izvirne šesterice NHL. Tako je Tampa po vrsti ugnala Detroit, Montreal in za konec še NY Rangers, zdaj pa je pred njo še Chicago.
»A to je tako, ko igraš vedno znova v prav posebni dvorani in občutiš duh veličastne hokejske preteklosti. Najprej začneš serijo v Detroitu, jo nadaljuješ v Montrealu, nato pa še v Madison Square Gardnu … Nisem se podrobno ukvarjal s preteklostjo, toda takole po vrsti ugnati velike klube – to si res zasluži prav posebno spoštovanje,« ni skrival ponosa kapetan Stamkos, potem ko je s soigralci pokvaril slavje gostiteljem v New Yorku. Med njimi vratar Lundqvist ohranja rekord šestih zaporednih zmag na tekmah št. 7, toda tokrat se mu je prav pri pravljičnem številu 7 zataknilo. Sanjal je pač o sedmem zaporednem uspehu, a s soigralci se mu je zgodilo, kar se ni še niti enemu moštvu v dolgi zgodovini NHL: v končnici niti na peti domači tekmi kot tudi sedmi New York Rangers niso zadeli tekmečeve mreže!
Na Floridi pa tako zapisujejo novo poglavje v zgodbi, ki sicer še zdaleč ni tako pisana kot pri moštvih Severne Amerike s precej bolj živahno zgodovino na ledenih ploskvah. Gre vendarle za moštvo, ki je v šampionski sezoni 2003/04 prvič dočakalo čast navzočnost na tekmi All Star. Takrat je v nastopu med izbranci užival Martin St. Louis, pred dvema letoma je bil prav ta hokejist zadnji iz Tampe med udeleženci ekshibicije. Toda v NHL se je že marsikaj zasukalo v nasprotno smer glede na napovedi. In zato zdaj ne bi bila več senzacija, ko bi se v taboru brez zvezdnikov najvišje ravni veselili novega Stanleyjevega pokala.
