Današnja tivolska ovira bo za rise višja kot v Celju

Ljubljana – Napočil je večer zadnje hokejske tekme na ljubljanskem ledu v tej sezoni. Kdo in kako bo tu igral v prihodnje, bo razkril čas, zlasti pa odločitve vrhovnih mož osrednjega regionalnega tekmovanja na Dunaju, a še pred nestrpnim klubskim ugibanjem se bo danes ob 19. uri v tivolski dvorani predstavila slovenska reprezentanca. Na nasprotni strani bo Kazahstan.

Pred Zupančičevimi izbranci je tako pripravljalna preizkušnja št. 2, obenem tudi zadnja v domačem okolju. Do odhoda na prvenstvo v Pariz, 4. maja, sledijo še tekme v Budimpešti (18. t. m.), Egni pri Bolzanu (23. t. m.) in dvoboja z Norveško ter rusko selekcijo do 25 let na turnirju v St. Peterburgu.

V primerjavi s prvo tekmo teh priprav v Celju z Madžarsko (2:1; Verlič, Kovačevič; Gallo) je zdaj že jasno, da med risi tokrat ne bo Anžeta Kopitarja, prvič doslej za prvenstvo najvišjega razreda, ko se s Kralji ni uvrstil končnico NHL, moštvu pa so se pridružili Mitja Robar in Žiga Pance iz Celovca, Luka Vidmar iz danske lige ter Blaž Gregorc iz močne češke extralige. Slednjih dveh danes v dresu na ledu proti Kazahstancem še ne bo, Robar in Pance sta se sredi tedna pridružila treningu, o njuni današnji udeležbi je selektor Nik Zupančič še razmišljal, a zagotovo naj bi ju imel na vlaku, ki bo na praznično ponedeljkovo jutro z ljubljanske železniške postaje odpeljal rise proti madžarski metropoli.

Potem ko na prvi tekmi z Madžarsko, razumljivo, v slovenski igri še zdaleč ni bilo vse na želeni ravni, gre drevi pričakovati že več uigranosti in zbranosti. Ta bo tudi nujna v lovu na novo zmago, četudi le prestižnega značaja, kajti Kazahstanci so predvidoma močnejši od Madžarov. »Vsekakor bo drugače kot na torkovi tekmi v Celju. Dobro poznam hokej iz nekdanje sovjetske šole, tudi Kazahstanci so močni s ploščkom, če bi si proti njim pri rezultatu 0:0 privoščili takšne napake, kot smo si jih proti Madžarom, bi nas kaznovali s tremi goli,« se dobro zaveda eden vodilnih slovenskih branilcev Sabahudin Kovačevič, izjemen poznavalec hokejske šole s prostora nekdanjega sovjetskega imperija. Igral je namreč v različnih deželah evropskega vzhoda, tudi v Karagandi v Kazahstanu, zadnjo klubsko sezono je prestal pri moštvu Junost Minsk, beloruskem podprvaku. Nikakršnega dvoma ni, da si je dveri tega moštva odprl tudi po zaslugi izjemnih predstav v olimpijskih kvalifikacijah, ko je bil prav v Minsku med najbolj opaznimi risi.

Ti so si začrtali za jasen cilj obstanek med elito, samozavest bi si radi gradili tudi z zmagami v pripravah. »Vem, da te zmage niso tako pomembne kot na velikih tekmovanjih, toda predvsem ko igraš doma, se posebej trudiš tudi za ugoden izid,« je v pričakovanju današnje tivolske predstave poudaril postavni branilec.

Glede na celjsko premiero bo tokrat sledila sprememba v vratih, priložnost bosta dobila Gašper Krošelj, po videnem v zadnjih olimpijskih kvalifikacijah ter na lanskem prvenstvu skupine B na Poljskem št. 1 med našimi čuvaji mreže, in Matija Pintarič. Luka Gračnar in Andrej Hočevar bosta počivala. Kakšen dan počitka gre pričakovati tudi za morebitne reprezentančne kandidate iz finala slovenskega DP. Če bi sklepali po videnem Zupančičevem rokopisu v preteklosti, bo naknadno na pripravljalnem seznamu Aleš Mušič, zadnje tekme Jesenic v sezoni so najbolj vidno na površje dvignile Žana Jezovška, Jako Ankersta in Erica Panceta. Od slovenskih hokejistov, ki so ta čas še aktivni na tujem, bi imel selektor v branilskih vrstah rad Žigo Pavlina, najbrž bi mu za vlogo centra dobro del tudi prihod Pavlinovega klubskega soigralca pri Českih Budejovicah, Roka Pajiča. Kot tudi Marcela Rodmana iz nemške končnice. Pri 35 letih še ni za upokojitev, njegova navzočnost v slačilnici bi zagotovo še bolj okrepila prepoznavni moštveni duh risov.