Duh poražencev ušel iz kalifornijske slačilnice

Vrsto let si takšnih pogovorov kot v teh dneh onstran Atlantika v hokejskih krogih nikakor ni bilo mogoče predstavljati. Zdaj jih namreč niti med strokovnjaki niti med najbolj natančnimi opazovalci NHL ni malo, ki pripisujejo moštvu Los Angeles Kings lepe možnosti za novo lovoriko.

Že bežen pogled k spremembam v moštvu jasno razkrije, da si prav odmevnih nakupov v Kaliforniji niso privoščili, z odhodi branilca Roba Scuderija ter napadalca Dustina Pennerja in Brada Richardsona pa so vendarle nastale vrzeli, saj so tem igralcem pripadale posamezne odgovorne vloge tudi v tisti nepozabni šampionski sezoni 2011/12.

A vendarle v pričakovanju četrtkove premiere Kraljev v novi sezoni, na gostovanju pri Minnesoti, gre pri moštvu iz Kalifornije za trdno jedro kakovostnih hokejistov, po uspehih zadnjih sezon ter predvsem lovoriki tudi dovolj samozavestno. Povrhu celo bolj pred prejšnjo sezono. Nazadnje je bila namreč ob močno skrajšanem koledarju – zaradi nesoglasij med vodstvom tekmovanja, klubi in igralci se je tekmovalna zima začela s trimesečno zamudo – sleherna napoved tvegana in nehvaležna, popravnih izpitov je bilo na poti v končnico zelo malo, trije porazi zapored so lahko kompozicijo že preusmerili na stranski čakajoči tir …

A v Los Angelesu, kjer so šele z brezhibnim učinkom svojega prvega asa in redno najboljšega klubskega strelca na seznamu ligaške statistike Anžeta Kopitarja pomladi 2010 prekinili dolgoletni izostanek iz prestižnih izločilnih bojev za Stanleyjev pokal, so se tudi v tej nenavadni prejšnji sezoni prebili skozi kvalifikacijsko sito, tam preskočili uvodni oviri iz St. Louisa in San Joseja, od sezone pa se poslovili v družbi četverice najboljših po porazu s poznejšimi prvaki iz Chicaga.

Morda bolj kot sam izid je bilo pomembnejše spoznanje o psihološki trdnosti Kopitarja in soigralcev, saj se teh nikakor ni lotil tolikokrat onstran Atlantika viden sindrom hudega padca po šampionskem slavju. Ni bilo namreč redko, ko se prvaki naslednje leto sploh niso uvrstili v končnico! Besede, ki nam jih je večkrat omenjal vodilni igralec dolge slovenske hokejske zgodovine, češ da so v Los Angelesu zares sestavili dolgoročno zelo obetavno moštvo, se je očitno uresničilo.

»Vse je jasno – dosegli smo raven zmagovalcev, že v naslednji sezoni, polni pasti zaradi poznega začetka, nastopili v konferenčnem finalu in zato povsem razumljivo optimistično čakamo tudi prihajajoče tedne in mesece. Breme javnosti je včasih hudo, a te slačilnice nikakor ne more uničiti, saj se v njej dobro zavedamo, česa smo sposobni,« je v pričakovanju prvih tekem v sezoni poudaril Dustin Brown, kapetan Kraljev. Skupaj s Kopitarjem, Jeffom Carterjem, Mikom Richardsom, Drewom Doughtyjem in Slavo Vojnovom ga je pred dnevi Dan Rosen, cenjeni kolumnist na uradni spletni strani NHL, podčrtal kot pomembnega moža v načrtovanem nadaljevanju pravljice na kalifornijskem ledu.

Analize pred sezono različnih strokovnjakov onstran Atlantika sicer razkrivajo, da bi med odhodi lahko najbolj bolela selitev Dustina Pennerja, zdaj člana najhujših lokalnih tekmecev iz Anaheima. Je edini iz skupine strelcev »top 6« pri Kraljih v minuli sezoni, ki ga ni več v slačilnici. Toda obenem prav ta trdnost in prepričanje o moči moštva, o čemer je pripovedoval tako Kopitar med poletnim bivanjem v domovini kot tudi kapetan, razgrinja pladenj izjemnih pričakovanj v lovu na drugo lovoriko klubske zgodovine.

Obenem tudi ni čutiti zaskrbljenosti, da bi slovenski as vstopil v mučni strelski post, kakršen se mu je pripetil v zadnji sezoni, ko na sklepnih 16 tekmah rednega dela ni zabil gola, precej manj učinkovit kot v šampionski sezoni pa je bil nato tudi v končnici. Res pa je tudi, da mu je trener Darryl Sutter nazadnje namenil drugačno vlogo odgovornejših in pogostejših nalog v obrambi. »Prvič, odkar ga poznamo, se je Anže znašel v takšni strelski suši. Vsak, ki spremlja naše tekme, ga je pač vajen kot rednega strelca, njegovi goli so del predstave. A obenem marsikdo pozablja, da prav 'Kopi' sodi med najboljše igralce lige, ki lahko blestijo v obe smeri – na tekmečevi polovici kot tudi svoji,« je soigralca pohvalil kapetan Brown, ki prav tako nazadnje v končnici ni izpolnil osebnih pričakovanj glede statističnega učinka, a vseeno mu zaradi tega nihče ni namenil grdega pogleda. Moštvo si je vendarle z mestom med najboljšo četverico lige utrdilo vzpenjajoči ugled, nenazadnje tudi v Los Angelesu, ki nikdar ne bo tako hokejski, kot so Montreal, Toronto ali Detroit, spektakli na ledu že postajajo del mikavne ponudbe družabnih dogodkov. In dejansko si nihče ni predstavljal, da bi zimsko klasiko na prostem imeli tudi v sončni Kaliforniji. Velika tekmeca, Los Angeles in Anaheim, pa sta že napovedala svoj derbi, 25. januarja, na bejzbolskem štadionu Dodger, kjer je na tribunah prostora za 56.000 gledalcev.