Enakovredni tako Belorusiji kot tudi Danski

Bled – Sleherni hokejist slovenske reprezentance nestrpno pričakuje jutrišnji začetek olimpijskega kvalifikacijskega turnirja, prav poseben pa bo ta za Jana Muršaka. Cenjeni napadalec iz vrst slovitega moskovskega CSKA bo prvič na tej tekmovalni ravni opravljal nalogo reprezentančnega kapetana, obenem se k izbrani vrsti vrača po zdravstvenih težavah.

Jan, na zadnjem velikem tekmovanju slovenske reprezentance, aprilskem SP skupine B na Poljskem, vas zaradi poškodbe ni bilo, kako je bilo nato poleti z okrevanjem?

Sprva je šlo vse po načrtih in z nogo je zdaj vse v najlepšem redu, toda v Moskvi sem v zadnjem pripravljalnem obdobju staknil trebušno bakterijo, imel sem tudi rano na želodcu, zato me 14 dni ni bilo na ledu. Moral sem izpustiti nekaj tekem, tudi na turnirju v Sočiju, a najbolj pomembno je, da sem zdaj povsem zdrav.

V tem času ste igrali že nekaj tekem nove sezone KHL za CSKA. Kakšni so prvi vtisi?

V moštvu z visokimi cilji je kot ponavadi precej konkurence. Razdelitev igralnega časa znaša približno 15, 16 minut na posameznika, vse gre po skrbno pripravljenem načrtu. Nisem še na najvišji ravni tekmovalne pripravljenosti, a verjamem, da bom to ujel kmalu, po tej plati ne pričakujem težav. Sicer pa je sezona še dolga.

A vedno znova se srečujete z ambicioznim okoljem bodisi pri klubu bodisi pri reprezentanci.

Bo že držalo. Pred to sezono smo pri CSKA ostali brez Aleksandra Radulova in Nikite Zajceva, a namesto njiju so nas okrepili nekateri novinci. Če bomo igrali, kot znamo, bomo spet med udarnimi kandidati za prestižni Gagarinov pokal, torej naslov prvaka KHL. Opazna so še nihanja, a tudi sam se iz tekme v tekmo počutim bolje. Nazadnje smo ugnali dve kakovostni moštvi, to je bila zame tudi lepa popotnica za vrnitev k reprezentanci.

Tu boste zdaj opravljali kapetansko vlogo.

Kot sem vam dejal že v prejšnji sezoni, ko mi je selektor podelil dres z oznako C, sem se počutil počaščeno. Tako je tudi zdaj, a sam sebi pretirano pomembne vloge ne bi hotel pripisovati, saj imam ob sebi res spoštovanja vredne soigralce z izkušnjami z velikih tekmovanj, moštveni duh pa je sploh pomemben za to slovensko reprezentanco.

To pa najprej čaka izziv v Minsku, v dvorani, v kateri ste kot hokejist CSKA že večkrat gostovali, pravzaprav se boste v ruskem govornem prostoru počutili domala kot v Moskvi?

Nimam prav rad te dvorane! Na videz je res lepa, o tem ni nikakršnih dvomov, toda v njej je led slabe kakovosti, zame prepočasen, ni mi v užitek drsati po njem.

A nimate izbire, na prizorišče svetovnega prvenstva izpred dveh let odhajate z jasnim ciljem uvrstitve na olimpijske igre. Kaj vam je razgrnila ponedeljkova blejska generalka z Italijo?

Predstavili smo se večinoma v peterkah, v katerih se bomo lotili naše naloge v Minsku. Sam sem denimo v napadu z Miho Verličem in Kenom Ograjenškom igral že v prejšnji sezoni, februarja na turnirju v Innsbrucku, dobro sem se počutil. Tudi na Bledu smo si priigrali več lepih priložnosti, tako kot tudi soigralci iz drugih peterk. Le ploščka zlepa nismo mogli poslati v mrežo Italijanov. A precej bolj bi bil zaskrbljen, če naša igra v polju ne bi bila aktivna, tako pa smo bili krepko boljši od tekmecev. Verjamem, da bomo v Belorusiji pogosteje dvigovali roke veselja zaradi golov.

Na prizorišče boste sicer prispeli dan pred četrtkovo uvodno tekmo, kaj še pričakujete od sklepnega treninga?

Tako kot tudi za torkovo slovo od Bleda bomo tudi tu najbrž nekaj pozornosti namenili uigravanju posameznikov, zlasti vadbi napadov z igralcem več, s soigralcema iz napada, Miho in Kenom, se bom najbrž podrobneje pomenil o izhodih s svoje polovice, postavitvah pred vrati tekmeca. Verjamem, da bo vse v najlepšem redu.

Na blejski generalki smo vas sicer tudi videli v trenutkih številčne premoči skupaj z Anžetom Kopitarjem, kakšni so bili tu občutki?

Ne igram prav pogosto na branilski črti, a tu je šlo za nekaj posebnih poskusov. Nekatere Anžetove podaje so bile res izjemne, ustvarjalnosti je precej, želim pa si, da bi bili še hitrejši in nevarnejši za tekmece.

Vaši prvi v teh olimpijskih kvalifikacijah bodo v četrtek Poljaki.

Na uvodni tekmi se sprva ne moreš povsem izogniti tremi, zagotovo nam ne bo lahko. Zelo pomembno pa bi bilo štartati z zmago, nadaljevanje je nato vendarle bolj sproščeno. Predvidoma nam bo težje z Dansko in Belorusijo, a če bomo igrali po svojih sposobnostih, bomo enakovredni obema tekmicama.