Tiskane izdaje
Poraz je pričakovan, Čehi premorejo tako kot Kanadčani prestavo več. S Kanado smo igrali dobro, tokrat ne. Na takšnih tekmah moraš pustiti na ledu dušo in telo. To so pokazali Francozi, ki so proti Čehom grizli led od prvega do zadnjega. Če hočemo kaj iztržiti proti Belorusiji, moramo igrati trdo in na telo.
To včasih boli, ampak to je hokej. Biti moramo na meji regularnega, sodniki pač ne dosodijo vsakega prekrška, če je vsa ekipa fanatična. Če sta to le dva igralca, ju bodo vselej izključili. Tu ne govorim o spotikanju in podobnih neumnostih. Tekmo s Švicarji so naši izgubili, ker so udarjali s palico v glavo, na takšni ravni si tega ne smejo dovoliti. Proti Švici sem si obetal boljšo tekmo, gledal sem jo, nisem pa užival.
Če ne bomo igrali trdo po moško, bomo težko premagali Beloruse. Oni so že večkrat doživeli razočaranje proti Sloveniji in bodo posebej motivirani. Po drugi strani pa je res, da bodo naši imeli nekaj ur več počitka, kar je lahko pomembno. Še enkrat poudarjam: ključ je igra na telo. S Češko tega ni bilo, vsak je drsal po svoje. Po prvi tretjini jih je Zupančič malce spravil v red in so na trenutke branili prostor, a potem se je večkrat zgodilo, da je eden igralec pokrival dva, kar se ne da. Če sem optimist? Sem. Zaskrbljen? Težko vprašanje.Malce že, ampak če bi jaz igral, ne bi bil.
Vsak mora najprej sebe prepričati, da zmore. V nobenem trenutku ti ne sme priti v glavo, da boš izgubil. Treba je iti na nož, na telo; oddelati tekmo, kot rečemo. To je samo na igralcih. Če mene vprašate, Nik vse skupaj super vodi, a na trenutke mu fantje ne sledijo. Selektorju ne gre nobena zamera, igralci so tisti, ki morajo »pošlihtati« glave in rešiti to zadevo. Mi pa moramo verjeti vanje.
