Goli in medvedki za pozitivno energijo

Jeseničani gladko prek avstrijske ovire. Navdušujoča dobrodelna akcija.

Objavljeno
28. januar 2019 06.00
Posodobljeno
28. januar 2019 06.00
Zavzetost Mihe Brusa je mlajšim soigralcem pogosto za zgled. FOTO Leon Vidic/Delo
Jesenice - Jesenice – Ko bi le imeli več takšnih večerov! Takšna je bila rdeča nit razmišljanja navzočih ob koncu sobotne predstave na Jesenicah za točke alpske lige. Tokrat so namreč domači hokejisti zanesljivo opravili nalogo, si po zadnjih porazih vrnili vsaj malo samozavesti, obenem pa je bilo občutiti v Podmežakli pozitivno energijo tudi zaradi dobrodelne akcije za Splošno bolnišnico Jesenice.

Seveda poznavalci in tudi tisti, ki so desetletja uživali v kakovostnih predstavah, pogrešajo višjo raven hokeja, kot jo ponuja sedanji rod v Podmežakli. Toda realni spremljevalci so pravzaprav že zadovoljni, da je po propadu prejšnjega kluba in zato slovesu od EBEL tukaj hokej sploh preživel, sedanje drugoligaško tekmovanje z moštvi iz Avstrije, Italije ter od jeseni 2017 tudi z Olimpijo je pač realnost zadnjega obdobja.

Jedro zvestih privržencev je kot ponavadi napolnilo osrednjo tribuno tudi to soboto, precej več gneče, zlasti na zdaj praznem južnem delu s stojiščem, gre pričakovati na naslednji domači tekmi v alpski ligi, ko bo 12. februarja napočil čas za četrti jeseniško-ljubljanski derbi v sezoni AHL. Dotlej bi si železarji radi nabrali zalogo točk tudi ob prihajajočih gostovanjih v Celovcu in Canazeiju ter ponovili zanesljivost svoje sobotne predstave ob gladki zmagi s 6:1 proti Zell am Seeju.


Kot nekoč v Celovcu


Toda do prvega gola je občinstvo moralo ohranjati potrpežljivost ter skrbno pri sebi tudi medvedke in druge plišaste igrače. Te pa so pozneje, v 13. minuti ob uvodnem vodstvu Jesenic, poletele na led. Jeseničani so takšno dejanje prvič doživeli decembra 2009 v Celovcu, gre za tradicijo iz severnoameriških aren, ki se je pozneje preselila tudi v nekatere evropske dvorane, ko enkrat na leto obiskovalci pridejo na tekmo z omenjenimi medvedki, po prvem golu svojega moštva pa ploskev z njimi zasujejo. Igrače nato prireditelji skrbno pospravijo za dobrodelni namen.

Moštvo pod vodstvom trenerja Marcela Rodmana pa je ne glede na slovesen in posebnega aplavza vreden trenutek moralo ohraniti zbranost za nadaljevanje tekme, v kateri izbire tokrat ni bilo: za mir v Podmežakli in zbrano nadaljevanje sezone so bile točke nujne. Predvsem je treba vnovič zapisati, da prva tretjina vedno znova, podobno je bilo tudi v soboto, Gorenjcem predstavlja breme, šele v nadaljevanju igrajo bolj sproščeno in ustvarjalno. »Zavedamo se te naše težave, dokler moštvo ne zabije gola ali dveh, je krč navzoč,« prizna trener Rodman, ki bi si želel, da bi tako lepo kot v drugem delu sobotne predstave njegovi igralci v prihodnje delovali tudi proti moštvom z vrha lestvice AHL. Prav med elito pa so železarji glede učinkovitosti v trenutkih številčne premoči. V soboto so zabili tri gole z igralcem več, v tej razvrstitvi so s 26-odstotno učinkovitostjo na 2. mestu. Pred njimi je le Ritten s 30 odstotki.