Hokej pr. n. št. ali legionarji na ledu

Hokejisti Medveščaka in Olimpije so kot prvi nastopili v puljskem amfiteatru, organizatorji so dobili dvoboj z vremenom.

Objavljeno
16. september 2012 12.11
Posodobljeno
16. september 2012 15.00
hokej
Mojca Finc, šport
Mojca Finc, šport

Pulj, mesto nekdanjega olimpijskega prvaka v boksu Mateja Parlova, kraj, v katerem je nekaj časa prebival tudi slavni irski romanopisec in pesnik James Joyce, slovi po šestem največjem rimskem amfiteatru na svetu. Arena je skozi leta gostila velike dogodke in znamenita imena. Po dveh večjih projektih letošnjega poletja, tradicionalnem filmskem festivalu in koncertu Toma Jonesa, so tokrat na vrsto prišli še hokejski navdušenci.

Zamisel o zgodovinski hokejski tekmi v rimskem amfiteatru med Medveščakom in Olimpijo, ki se je porodila Danielu Zimmermanu in Juretu Koširju iz agencije CM Sports ter Ozrenu Müllerju, se je sprva zdela fantastična. Pol milijona evrov vreden projekt, financiran iz sponzorskih sredstev, sredstev poslovnih partnerjev in izkupička prodanih vstopnic, so podprli tudi Puljčani, čeprav so pozneje zaradi sušnega poletja negodovali, ko je beseda nanesla na porabo vode za pripravo ledu v več kot 2000 let stari Areni. V zadnjih treh tednih so se prireditelji lotili velikega logističnega zalogaja, postavljanje prizorišča je bilo glasno, kar je zmotilo prebivalce soseske. Ti so se v odprtem pismu potožili županu mesta Borisu Miletiću, ki jim je omogočil začasno bivanje v turističnem naselju Verudela. Prireditelji so naloge iz dneva v dan uspešno opravljali, vse dokler jih dva dni pred hokejskim spektaklom ni presenetilo neurje, ki je pustošilo po Istri. Na Reki je zapadlo 200 litrov dežja na kvadratni meter, v Poreču je škodo povzročila toča, v Rovinju in Umagu je veter s hitrostjo nad 100 kilometrov na uro rušil drevje. Pulj jo je odnesel z izpadom električnega toka, kar je za štiri ure ustavilo delovanje hladilnih naprav v Areni in stanjšalo ledeno ploskev. Na dan spektakla je pihala močna burja. Čas je bil za alarm.

Nadzorovani cirkus

A nekdanji smučar Jure Košir se ni dal. »Tekma zagotovo bo. Vse je pod nadzorom,« je z mislijo na velik organizacijski zalogaj, 1000 ljudi, ki so sodelovali pri projektu, 7200 navijačev, ki so pokupili vse vstopnice za tekmo med Medveščakom in Olimpijo, na dan tekme potrdil, da ima vse vajeti v rokah.

Na parkirišču Karolina pod Areno, ki so mu za dogodek - enako kot tribunam in navijaškim conam v amfiteatru - nadeli rimsko ime Circus Maximus, so se popoldne zbirali razpoloženi navijači. Prevladovali so privrženci zagrebškega Medveščaka, dobro zastopani so bili tudi tisti v zelenih dresih ljubljanske Olimpije. Med navijači slovenskega kluba so bili tudi Tilen, Dušan in Blaž, ki so na tekmo pripeljali še svoje štiri otroke, Toma, Jana, Nika in Tita. Mamic ni bilo v bližini: »To so sodobne družine,« so ljubitelji hokeja s sezonskimi vstopnicami za tekme Olimpije v smehu povedali, da je hokej moška domena. »Vstopnice za Areno smo si zagotovili že dva meseca vnaprej. Česa takšnega ne doživiš vsako nedeljo v Tivoliju. Morda bo takšen spektakel prvič, zadnjič in nikoli več,« je razmišljala trojica. Od blizu so si ogledali že zimsko klasiko na Šalati: »Bilo je 16 stopinj Celzija pod ničlo in snežni metež. To je pač nekaj, kar moraš doživeti. Ampak enkrat je dovolj,« so pripovedovali. Prespali so na jadrnici v eni od puljskih marin, že naslednjega dne pa so bili na hokejskem turnirju na Bledu, na katerem je igral eden od otrok. Zaradi vremenskih preglavic niso pričakovali dobre tekme, le spektakel. Zavedali so se, kaj se jim obeta.

Teklo pivo, tekel urin

»Zig, zag, Medveščak!« so živahno vzklikali navijači zagrebških medvedov, oblečeni v belo-modre drese, opremljeni s klubskimi zastavami, ki so se pomešali s hokejskimi ljubitelji iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Madžarske in odštevali minute do vstopa v Areno. Gneča je bila nepopisna, vendar so ohranili mirnost. Zgledno so se spravili na tribune in strpno čakali začetek; precej manj so bili uvidevni pri uriniranju (pivo je teklo v potokih), saj so malo potrebo opravljali kar ob zidovih Arene.

Pogled na ledeno ploskev, razpoke in vodo je vzbujal žalost. Hokejisti so se spogledovali, na novinarski tribuni so se širile informacije o odpovedi, vendar je uradno ni potrdil nihče. »Površina ni primerna za varno tekmo, igralci bi se lahko poškodovali,« so bila razmišljanja, ki so s klubskih klopi prihajala med sedmo silo. Prireditelji so poskušali pomiriti gledalce, ki so disciplinirano obsedeli na svojih mestih, čakajoč na veliki dogodek, in jim podarili 6000 kozarcev piva brezplačno. Potrdili so jim še prost vstop na novembrsko tekmo med Medveščakom in Olimpijo v Zagrebu.

»Bo? Ali odpade?« so se spraševali na vseh koncih polnega rimskega amfiteatra. Začetek tekme so premaknili za eno uro. Slovesno odprtje, ki je med drugim obetal nastop Tonija Cetinskega, je splavalo po vodi. Ob 22. uri so led preizkusili sodniki. »Jump around!« je odmevalo iz zvočnikov in pojavili so se hokejisti, ki bi morali, če bi šlo vse po načrtu, pridrsati ob ognjemetu na ledu. Mikela Ristovski, bronasta paraolimpijka iz Pulja, je vrgla pak in tekma se je le začela.

Kostelićeve luknje

Misija uresničena, organizatorjem se je odvalil kamen od srca. »Razmere so bile zelo težke. Pihala je močna burja, leda nismo mogli vrniti v prvotno stanje, propadal je. Prav zato sem presrečen, da smo izpeljali tekmo. Hvaležen sem hokejistom Olimpije, bili so prvi, ki so dejali, da si želijo odigrati tekmo zaradi navijačev v Areni,« je po tekmi povedal predsednik Medveščaka Damir Gojanović. »Pravzaprav sem prvič stopil v puljsko Areno, in to kar na zgodovinski tekmi,« je po zmagi dejal Olimpijin Žiga Pance. »To je bilo najbolj neobičajno mesto za igranje hokeja. Takšnih spektaklov bi moralo biti več. Upam, da bomo kakšno podobno zamisel kmalu uresničili tudi v Sloveniji,« je še dodal. Zadovoljen je bil tudi strelec prvega gola za zmaje Michael Ratchuk: »Nikoli še nisem igral tekem na odprtem. Ko smo izvedeli, da bomo igrali, smo se razveselili velikega izziva, saj je to bilo za vse nas nepozabno doživetje,« je dejal branilec in dodal, da je bilo zaradi lukenj težko igrati, vendar pa ni toliko razmišljal o podlagi, saj je bil povsem osredotočen na tekmo. Nad novo izkušnjo je bil navdušen tudi Jerry Kuhn, najboljši igralec tekme: »Ko bom nekega dne imel otroke, jim bom pripovedoval o tem. Takšna priložnost se ne ponudi vsak dan.«

Črto pod prvo tekmo v rimskem amfiteatru je potegnil tudi Daniel Zimmerman: »Vesel sem, da nam je uspelo, saj smo trdo delali za ta dogodek. Zavedam se, da na ledu niso bile najboljše razmere ... Ampak tudi Ivica Kostelić je vknjižil veliko zmag v slabih razmerah,« je še dejal organizator, ki že kuje nove načrte.