Tiskane izdaje
Pariz – Ko je slovenska reprezentanca nazadnje nastopila na svetovnem prvenstvu elitnega razreda, je gostovala v Ostravi, mestu na češkem severovzhodu z izjemno pripadnostjo igri s palicami in ploščkom. Tako kot pravzaprav povsod na Češkem. Zdaj je vse drugače. Pariz, mesto luči, kot mu pravijo, živi v povsem svojem svetu, daleč od utripa na ledeni ploskvi.
Francoska metropola po že dodobra oddaljenem letu 1951 drugič doslej gosti svetovno prvenstvo v hokeju. Tokrat skupaj s Kölnom v Nemčiji, ki resda po svoji širši prepoznavnosti ne more vštric z globalnostjo Pariza, a nemškemu mestu ob Renu vendarle pripada smetana na koncu s polfinalom, veliko finalno predstavo in tudi tridnevnim letnim kongresom mednarodne zveze. Odločitev slednje ni presenetljiva: v Kölnu je z 18.500 sedeži največja ledna dvorana v Evropi – Bercy v Parizu jih ima za hokejske in drsalne dogodke 13.400 –, nenazadnje je hokej v Nemčiji bolj priljubljen kot v francoskem okolju. Tu so pač včeraj športni zanesenjaki razpredali zlasti o sredinem spodrsljaju Monaca proti močnemu Juventusu, Parižane predvsem zanima nadaljevanje domačega prvenstva s svojim PSG, a vse skupaj bo vsaj še nekaj dni globoko v senci velikega nedeljskega volilnega dvoboja med Emmanuelom Macronom in Marine Le Pen …
Tudi v hokejskih vrstah, zlasti domači francoski, se ne bodo mogli izogniti tej veliki nedelji, pred katero so že tako stroge varnostne ukrepe v središču Pariza še bolj okrepili, a na ledu in med obiskovalci arene Bercy bo pač v prihajajočih dneh zlasti pomembno, kdo bo zabijal gole, v kakšni formi bodo vratarji, kaj lahko tu doseže francoska reprezentanca, če Kanada po dveh zaporednih naslovih najboljše na svetu svojo zgodbo lahko zaokroži s trojčkom itn. Poznavalci bodo kajpak spremljali tudi utrip kölnskega dogajanja, sploh šele četrtič v zgodovini dve državi skupno gostita eno hokejsko prvenstvo. Doslej sta dvakrat največje tekmovanje sezone na evropskem ledu priredili skupaj Švedska in Finska (2012 in 2013), leta 1930 je bilo tekmovanje v Franciji, Nemčiji in Avstriji. A zadnji športni trendi razkrivajo skupna prirejanja: naslednje EP v nogometu bo raztegnjeno po različnih prizoriščih od Londona do Bakuja, svetovno prvenstvo v rokometu bo januarja 2019 na Danskem in v Nemčiji, letošnji košarkarski šampionat stare celine v štirih različnih evropskih državah.
Prirediteljici hokejskega prvenstva v predolimpijski sezoni nista favoritinji za vrh, že uvrstitev v izločilni del tekmovanja, torej med osem najboljših, bi bila tako za Francijo kot za Nemčijo izjemen uspeh. Slednja naj bi mu bila bližje, obe ekipi imata sicer po tri okrepitve iz NHL. Zaenkrat je na seznamih reprezentanc skupno 90 akterjev iz tega elitnega severnoameriškega tekmovanja, največ, razumljivo, pri Kanadčanih in Američanih. Švedska bo predstavila kar 16 svojih severnoameriških »legionarjev«, precej možnosti v boju za kolajne bi kazalo pripisati Rusiji z odličnimi igralci iz svoje KHL ter Češki z zares vidnimi akterji iz severnoameriških aren, vratarjem Petrom Mrazekom (Detroit), izjemnim strelcem Davidom Pastrnakom (Boston) ter izkušenima Tomašem Plekancem (Montreal) in Jakubom Voračkom (Philadelphia). Sploh pa je hokejska Češka zadnjo veliko zgodbo uprizorila leta 2010, ko je osvojila naslov najboljše na svetu v Kölnu, kjer bo finale tudi letos …
Sicer pa dobra dva tedna prvenstva, zadnjega velikega hokejskega tekmovanja pred olimpijskim turnirjem v Pjongčangu, ponujata številne nepredvidljive scenarije s posameznimi presenečenji. Lepo bi bilo, ko bi za kakšno od teh poskrbela slovenska vrsta in se končno spet ognila slovesu ptice selivke oz. nenehnemu premikanju med prvim in drugim kakovostnim razredom. Ampak pot do končnega cilja bo še dolga. Za rise se bo začela jutri, premierni petek prvenstva pa bo v Bercyju danes pripadel Finski in Belorusiji (16.15) ter velikemu derbiju Češke in Kanade (20.15).
