Dahlemov izziv: konkurenčni z malo denarja

Ljubljana – Sleherni vstop v sezono med Olimpijinimi hokejisti ponudi kakšno novost, letošnja je bila prav nepričakovana. Prvič bo namreč na zeleno-beli klopi strokovnjak iz Nemčije, 48-letni Fabian Dahlem. Zaveda se, da ga pri klubu z najnižjim proračunom v EBEL čaka zahtevna naloga, obenem se veseli izziva z zanj povsem novim moštvom.

Kot trener na tujem še ni delal. Preizkušal se je tako v elitnem nemškem razredu ter nazadnje domačem tekmovanju drugega kakovostnega razreda, sam tudi rad poudari, da je za slehernega hokejskega strokovnjaka tujina prav poseben izziv. To pač ni nogomet, v katerem njegovi rojaki ohranjajo izjemen ugled, ob ledeni ploskvi je pač bolj prepoznavna stroka iz Severne Amerike, nordijskega sveta, češko-slovaškega prostora, območja nekdanjega sovjetskega imperija.

»Rad spoznavam novo okolje. Tudi turistično doslej pri vas še nisem bil, kot trener pa sem dobro seznanjen z vsemi podvigi slovenskega hokeja, kajpak tudi s četrtfinalom na olimpijskih igrah, na katere se moja Nemčija sploh ni uvrstila,« pravi po dveh tednih bivanja v Ljubljani, ki mu je pri priči postala všeč: »Resda tu ni prav veliko nemško govorečih, včasih, še pred drugo svetovno vojno, je, kot sem bral, več kot 50 odstotkov prebivalcev Ljubljane obvladalo nemščino, a obenem sem navdušen, ker so domala vsi brezhibni v angleškem jeziku in tako tudi zame ni prav nikakršnih komunikacijskih ovir.« Seveda bi poleg svojega novega prebivališča rad spoznaval tudi kraje po Sloveniji, veliko je slišal o Bledu, Gornjesavski dolini, Obali, a doslej še ni bilo časa, saj pozornost namenja predvsem uvodnim zahtevnim pripravam, uigravanju moštva, sestavljanju piramide, informacijam o tekmecih v razširjeni avstrijski ligi.

»Že prej sem seveda spremljal dogajanje v avstrijski soseščini, nenazadnje igralci prestopajo iz kluba v klub, iz dežele v deželo, v Nemčiji, tudi pri vodilnih klubih DEL, se je uveljavilo precej slovenskih hokejistov, prej z izkušnjami iz EBEL. Vem, da sta po denarnih zmožnostih Salzburg in KAC v svojem svetu, podobno je v moji domovini, kjer SAP zagotavlja Mannheimu izjemen proračun. Toda v športu ne zmaguje vedno denar. Zame je izziv delati z mladimi in še ne povsem uveljavljenimi igralci. Denarne težave pa mi niso tuje, saj sem tudi zadnje tri sezone delal pri Crimmitschauu, klubu z najnižjim proračunom v nemškem drugoligaškem tekmovanju,« pravi Bavarec, doma iz Rosenheima, sicer pa v zadnjih 16 letih z bivališčem v Ingolstadtu, kjer sta se nazadnje Žiga Jeglič in Robert Sabolič s soigralci veselila naslova nemških prvakov.

»Res je imenitna ta slovenska hokejska šola. To sem vedel že prej, zdaj še bolj spoznavam sposobnosti posameznikov. Nekatere nacije so v posameznih športnih panogah zelo uspešne. Nemčija je tako zdaj predvsem nogometna, naslov svetovnih prvakov je sad imenitne selekcije zadnjih let. V hokeju pa je zaspala. Doma imaš kvalifikacijski turnir za Soči, pa ti spodrsne – to je zares nedopustno,« pravi Dahlem, ki bo v nedeljo in ponedeljek na tivolskem ledu proti britanskim prvakom iz Nottinghama prestal prvi tekmi s svojim novim moštvom: »To še ni popolno, vesel bi bil še kakšne okrepitve v obrambnih vrstah. A že zdaj imamo dobre temelje.« Vsaj zaenkrat ga ni strah novih denarnih zapletov, ki zdaj že nekaj časa tivolskemu taboru onemogočajo višje cilje: »Ne morem ocenjevati podrobnosti iz preteklosti, toda za novo sezono mi je predsednik Marko Popovič razgrnil realne vsote poslovanja. Seveda pa mora vsak dobro opravljati svoje delo, moje je priprava moštva za kar najbolj konkurenčen boj v EBEL. Prepričan sem, da je tu zbrano lepo število obetavnih igralcev, zato se res moramo potruditi za vidno Olimpijino mesto v tuji konkurenci. Če bi namreč tudi ta klub zapustil tekmovanje, bi bil to pravi polom za slovenski hokej …«