Jan Muršak se je v Moskvi navadil: vedno je lahko bolje

Budimpešta – Slovenski hokejski vlak drvi proti Parizu brez nepredvidenih zamud. Zaenkrat pač ni preplaha, četudi tivolski poraz s Kazahstanom ni bil zapisan na seznamu želja, tudi odsotnost prvega asa Anžeta Kopitarja zbuja pomisleke in številne komentarje med utripom z domačih ledenih ploskev. Test na Madžarskem pa so risi opravili nadvse spodobno. 

Izbranci selektorja Nika Zupančiča so nadaljevali po poteh tradicije, skorajda je ni več tekme s sosedi, zlasti z Avstrijci in – tako kot zdaj v Budimpešti – Madžari, da je slovenski hokejisti ne bi sklenili z zmago. S Hrvaško pač ni realne primerjave, po reprezentančni plati je na ledeni ploskvi za razred ali dva slabša od Slovenije, z Italijo pa ni pretirano pogostih tekem v zadnjih letih. Prihajajoča nedeljska bo razkrila trenutna razmerja moči dveh reprezentanc iz najvišjega svetovnega razreda. Zanimivo pri tem je le, da »azzurri« lep del reprezentantov črpajo iz alpske lige, Slovenija pa iz jeseniškega kluba, edinega slovenskega v tem tekmovanju, nima niti enega igralca.

Sedanji strokovni štab stavi predvsem na akterje iz močnih klubskih tekmovanj na tujem in nenazadnje je prav torkova predstava v madžarskem glavnem mestu (5:3; Kuralt 2, Kranjc, Verlič, Tičar) potrdila, da ima prav ob deležu adutov iz tujine slovenska reprezentanca dejansko močnejšo ekipo od Madžarske. Na ledu Koničaste dvorane, sicer doma madžarske izbrane vrste v zadnjih treh letih, ni bilo vse tako, kot si je zamislil in zaželel slovenski selektor, a vseeno je nekaj potez, zlasti v izvedbi štajersko-notranjske naveze Muršak-Verlič-Urbas potrdilo smisel za ustvarjalnost in tudi učinkovitost. A po slednji slovi tudi tretji napad, kar Zupančiča še zdaleč ne preseneča. »Morda je bil na tej tekmi v Budimpešti posebej opazen, toda tudi v prejšnjih dveh preizkušnjah je opozoril nase,« je poudaril selektor, ki v svojem prepoznavnem umirjenem slogu nadaljuje priprave. Seveda bi raje videl, ko bi imel na razpolago prav vse kandidate, vključno s Kopitarjem, toda nikdar še ni šlo med risi prav vse brezhibno, zato prihajajoča dva tedna odštevanja do štarta na svetovnem prvenstvu, 6. maja proti Švici, ponujata predvsem garanje in popolno zbranost navzočih.

Med temi se je na Madžarskem prvič na tekmi v zdajšnjem pripravljalnem obdobju predstavil Blaž Gregorc, aprilska premiera čaka Roberta Saboliča v nedeljo na Južnem Tirolskem, Zupančič obenem upa, da ni hujšega z Davidom Rodmanom in Boštjanom Goličičem, ki sta zaradi lažjih poškodb ostala doma, danes pa bosta vadila v Podmežakli. »Zdravniška služba bo imela tu zadnjo besedo,« je potrdil selektor, ki nekaterih dvomov niti ob tej zmagi v Budimpešti še ni odpravil, a jasno je najbrž, da št. 1 med slovenskimi vratarji ostaja Gašper Krošelj. Med udarnimi napadalci ni presenečenj, branilska naveza Robar-Gregorc bo najbrž tista prva pri reprezentanci tudi na SP. Sabahudin Kovačević je tokrat počival, a po predstavah, kot jih je pokazal na zadnjem velikem tekmovanju, olimpijskih kvalifikacijah v Minsku, je ob omenjeni dvojici zelo močan adut tudi za prihodnje reprezentančne izzive.

Madžarska vrsta Sloveniji ne predstavlja prav pretirano visoke ovire, a podcenjevati je ni treba: moštvo je na visoki ravni tekmovalne pripravljenosti, saj bo že v soboto na SP skupine B v Ukrajini štartalo v misijo vrnitve med najboljše, z ostro igro je zlasti v zadnji tretjini presenetilo rise. »Občasno so tekmeci pretiravali. Najbrž si lahko predstavljate, kako hudo bi bilo, če bi tik pred prvenstvom zato staknili kakšno poškodbo,« je dejal kapetan risov Jan Muršak, sicer bolj zadovoljen s prikazanim na prejšnji tekmi proti Kazahstanu kot zdaj na Madžarskem. A takrat je bil tekmec močnejši, bližji ravni najvišjega svetovnega razreda. Obenem pa se je slovenski kapetan navadil visokih kriterijev iz svojega CSKA  – nikdar ni tako dobro, da ne moro biti boljše! In s tem spoznanjem so vstopili risi na avtobus proti domovini ter nadaljevanju priprav z naslednjim etapnim ciljem v nedeljo pri italijanski reprezentanci.