Jeseniška pot le prek domače šole

Jesenice – Tako kot pred enim letom so se jeseniški hokejisti od sezone v alpski ligi poslovili v polfinalu končnice, a ocena prikazanega v zadnjih mesecih je nedvomno višja kot v prejšnji zimi. Novi trener Gaber Glavič je hrabro prvemu moštvu priključil več tistih, ki še danes igrajo tudi pri selekciji do 20 let, Jeseničani so bili najučinkovitejši v dolgem ligaškem delu tekmovanja.

Seveda na koncu odločajo izkušnje s tisto pomembno zbranostjo pri obrambnih nalogah, tu je italijanski prvak Ritten korak pred slovenskim z Jesenic. Seveda bo precej bolj pomembno razmerje med dvema sosednjima deželama čez en mesec, ko bosta reprezentanci na SP skupine B v Budimpešti lovili vizum vrnitve v najvišji svetovni razred. In tam bo v favorizirani vlogi slovenska s svojim jedrom olimpijcev iz Pjongčanga in široko paleto igralcev po kakovostnejših tujih ligah, kot je AHL.

Višje od AHL zdaj ne gre

Slednja je ta čas realna, ko gre za trenutna projekta v Podmežakli in Tivoliju. Dokler ne bo vsaj dvakrat bogatejše denarne injekcije od sedanjih (Olimpijin proračun na sezono naj bi se sukal okrog 600.000 evrov, jeseniški naj bi bil za dvajset odstotkov nižji) in nekoč tudi dodatnih ploskev za trening mlajših selekcij, so sanje o skoku na najvišjo hokejsko raven v regiji, torej EBEL, nesmiselne.

In ne glede na to, da na Jesenicah, torej v kraju, ki je že 70 let daleč naokrog prepoznaven prav po igri s palicami in ploščkom, ni več tekem EBEL, občinstvo ne sme biti razočarano. Seveda to še zdaleč ni tako številčno kot nekoč, a z obiskom 1200 gledalcev na tekmo so Jesenice za Feldkirchom (1600) drugo najbolj gledane v AHL.

Seveda bi bili v Podmežakli bolj nasmejani, ko bi se pripravljali za jutrišnjo tekmo št. 5, a potem ko so prikazali igro najvišje ravni v sezoni in izgubili v podaljšku, pretirane potrtosti le ni. Preprosto sta Asiago in Ritten najmočnejša v AHL, Jesenice so jima blizu, ob tako zastavljenem projektu, kot je bil v tej sezoni, ambicije v prihodnosti še zdaleč niso prepovedane.

»Pred koncem prve polovice sezone smo še ugibali o razmerjih moči v ligi, nato smo igrali na prav spodobni ravni, četrtfinale z Olimpijo sklenili v velikem slogu in tudi v polfinalu poskusili po najboljših močeh,« je ob koncu mednarodne sezone poudaril trener Glavič, boj za naslov državnih prvakov podčrtal kot še zelo pomemben cilj, o malenkostnih razlikah med svojim moštvom in Rittnom pa še dejal: »Hudo bi mi bilo, če si ne bi priigrali priložnosti, a imeli smo jih precej, ne nazadnje smo v seriji vendarle dosegli dva gola z igralcem več, Ritten nam v trenutkih svoje številčne premoči ni zabil niti enega.«

Napočil čas za nove rise

Pri rednih obiskovalcih tekem je, vključno s to končnico, Glavičev pristop pritegnil precej pozornosti in pohval, za jeseniško moštvo bi bilo v prihodnje zelo pomembno nadaljevati po začrtani poti in na temeljih svoje šole. Napočil bo čas za nove obraze tudi pri državni članski reprezentanci. Zaenkrat popolnih novincev še ni na obzorju, a jasno je, da selektor Kari Savolainen, ki bo prišel v Slovenijo prihodnji četrtek, zbor risov pa bo nato v petek, 6. aprila ob 16. uri, zaradi različnih razlogov ne bo mogel uvrstiti na seznam za SP (od 22. do 28. aprila) vseh tistih, ki jih je imel nazadnje v Pjongčangu. Vrzeli bo skupaj s sodelavci moral krpati tudi ob pomoči akterjev iz alpske lige.