Ljubljana - Kar nenavadni so dnevi brez tekem alpske hokejske lige v dveh osrednjih lednih dvoranah na Slovenskem. Olimpiji namreč spored po izjemno natrpanem in logistično zahtevnem urniku zdaj namenja zatišje, pred Jeseničani so do konca rednega dela še tri zaporedna gostovanja, za začetek drevi v Canazeiju.
Če bi obveljalo pri izvirnem sporedu za sezono, potem bi bili danes – tako kot zmaji – prosti tudi železarji, toda ker je gosto sneženje s posledičnimi zapleti v prometu ob prvem februarskem koncu tedna zahtevalo prestavitev nekaterih tekem, so te na pladnju zdaj.
Jeseničani se bodo gostovanja v Canazeiju pri zadnjeuvrščeni Fassi lotili odločno. Četudi jim uhaja želeno 8. mesto, bodo vztrajali do konca rednega dela v upanju na podvig, obenem se že zdaj pripravljajo za želeni vzpon kakovostne ravni v izločilnem delu sezone. »Opažam pozitivne premike, že petkov trening me je navdahnil z optimizmom,« je poudaril Marcel Rodman, trener jeseniškega moštva, ki se zaveda, da pričakovanja zvestih privržencev segajo višje od dosežkov v tej sezoni. Obenem upa, da se bo po težavah z ramo kmalu vrnil napadalec Philippe Paradis.
Gorenjci so sicer brez opaznejših težav preskočili četrtfinalno oviro v DP, za napredovanje na drugi tekmi v Mariboru so potrebovali le 40 minut, saj se je nato pokvaril stroj za čiščenje ledu. Tekmo so pri HZS registrirali ob trenutnem izidu (2:0 za goste), železarji se bodo v polfinalu DP pomerili s Triglavom. SŽ Olimpija pa bo igrala z zmagovalcem današnje tretje tekme četrtfinala Slavija – ECE Celje.
Zmaji so zdaj sredi tekmovalnega oddiha v AHL, naslednjič bodo igrali v sredo v Asiagu. »Nikdar ni dobro, ko pretirano dolgo čakaš na nadaljevanje sezone,« je jasen Jure Vnuk, trener zmajev, zadovoljen ob dosedanjem učinku moštva, visokem 2. mestu ter tako že zagotovljenem nastopu v končnici, obenem pa še naprej na trdnih tleh: »Zdaj že opažam, da so tivolskim obiskovalcem naše zmage samoumevne. Lepo je, da verjamejo v nas, vseeno pa ne smemo kar zaspati, na sleherni tekmi se je treba zelo potruditi. V končnici pa se sploh vse začenja znova ...«