Kako lepo je zmagovati in naročati jedi v francoščini

Povsem razumljivo in pričakovano je bilo, da francoske metropole, nabite z dogodki, turisti, znamenitostmi in zdaj še v volilnem utripu, hokejsko SP kaj prida ne bo vznemirilo. A tiste, ki v tej deželi spremljajo igro na ledu, poleg domače izbrane vrste najbolj zanima Kanada. Svetovni prvaki in olimpijski zmagovalci so za marsikoga tu prvi favoriti, tudi domači obiskovalci jim v Bercyju namenjajo največ simpatij.

A tako je na marsikaterem prizorišču, le da morda tam, kjer so imeli tudi gostitelji močno reprezentanco, kot denimo lani v Moskvi ali pred dvema letoma v Pragi, spodbuda kanadski vrsti ni tako opazna. Hokejiste iz domovine te dinamične igre pa spoštujejo povsod, na zadnjih dveh prvenstvih so skupaj izgubili le enkrat. Pa četudi še zdaleč ne morejo sestaviti svojega najboljšega moštva, ker so pač onstran Atlantika številni asi v NHL komaj dobro vstopili v končnico Stanleyjevega pokala.

»Toda nič ne de! Mi, ki smo tu, oblečemo ta naš dres z javorjevim listom in se ne ukvarjamo s Stanleyjevim pokalom. Vemo, zakaj smo zdaj v Evropi,« je omenil Mark Scheifele, napadalec iz Winnipega, eden najvidnejših na uspešni pariški premieri s Češko (4:1), ko smo ga vprašali, po kaj je s soigralci prišel na staro celino, pa ni skrival: »Zlato kolajno! To je naš cilj.« Tudi v podrobni analizi uglednega francoskega dnevnika L'Eqipue so jasno vlogo prvih favoritov za zlato podelili Kanadčanom. Ti na ledu in v pogovorih delujejo odločno in samozavestno, obenem spoštujejo tekmece. Češkim kolegom so tako z izbranimi besedami govorili o nekaterih njihovih rojakih iz NHL, ki pa za uvod v prvenstvo niso bili kos Kanadi, v pričakovanju tekme s Slovenijo nam je Scheifele dejal, da se moraš vsake tekme na prvenstvu lotiti resno: »Nihče ni tu naključno, vsak si želi pokazati kar največ.«

Uživajo hokejisti in tudi njihovi najbližji

Če pa bi pri kanadski reprezentanci izbirali, kje v Evropi bi imeli najraje svetovno prvenstvo, bi bil Pariz zagotovo v vrhu. Povabili so družine, ni si težko predstavljati, da soproge in dekleta hokejistov uživajo na Elizejskih poljanah, otroci pa v mogočnem Disneylandu. Jasno, da se reprezentanti, doma iz francoskega govornega prostora v Kanadi, denimo Claude Giroux in Matt Duchene, tukaj počutijo kot doma. »Tisti, ki ne obvladamo francoščine, pa se jim z veseljem pridružimo v uricah prostega časa,« se nasmehne Scheifele in obrazloži: »Uf, koliko lažje je z njimi obiskati restavracijo in ob brezhibnem prevodu uživati v francoski kuhinji. In če se kje v tem vrvežu Pariza izgubimo, nas hitro rešijo.«

A bolj od turizma ambiciozne branilce naslova svetovnih prvakov seveda zanima učinek na ledu. Na zadnjih dveh SP so prav očarali s svojimi predstavami, zlasti ostaja nepozabna njihova finalna tekma proti Rusom v Pragi 2015 (6:1; razmerje v strelih 37:12!). Tudi na zadnjih dveh OI, 2010. v Vancouvru in štiri leta pozneje v Sočiju, ga ni bilo moštva, ki bi kanadski selekciji v končnem boju za lovoriko postavilo pretirano visoko oviro.

Vedno znova pa udari spoznanje, da pri nobeni od udeleženk SP, seveda z izjemo sosedov iz ZDA, ni iz leta v leto toliko sprememb. Kanadčani ne poznajo niti skupnega treninga med sezono, strokovni štab, zdaj ga prvič vodi 49-letni Jon Cooper, sicer v NHL trener Tampe, zbere po koncu rednega dela ligaškega tekmovanja onstran Atlantika kandidate za nastop, ki na Češkem, Slovaškem, Finskem in tudi pri nas odmeva, v dneh končnice Stanleyjevega pokala pa le tisti največji zanesenjaki v Torontu ali Montrealu vedo, da njihovi rojaki igrajo za naslov svetovnih prvakov.

Le ena tekma pred SP

Pred tem prvenstvom so imeli branilci naslova le eno pripravljalno tekmo, v Ženevi so ugnali Švico s 4:1. »Drži, res smo prišli na prvenstvo le z eno tekmo, tremi ali štirimi skupnimi treningi, prav veliko časa za pripravo na petkovo premiero ni bilo. Toda fantje so bili prav neučakani, veselili so se pariškega štarta,« je po prihodu v Francijo poudaril selektor. Tudi sam si je na jasnem, da bodo njegovo uspešnost nadrejeni pri zvezi ocenjevali po rezultatih v Parizu, za Kanado pa po dveh zaporednih naslovih najboljših na svetu – skupno pa jih ima že 26 – zares šteje le nova lovorika. Zato je tudi Cooper, nazadnje član strokovnega štaba pri severnoameriški selekciji na septembrskem tekmovanju za svetovni pokal, zelo pozorno izbiral igralce in, kolikor je bilo le mogoče, povabil tiste s spodobnimi zmagovalnimi izkušnjami iz kanadske reprezentančne slačilnice.

Resda jih je bilo na prvem seznamu za tekmo s tukaj zelo konkurenčno Češko le šest z lanskega prvenstva v Moskvi, a prvi mož kanadske klopi je vesel, ker ima prav med to šesterico tri priznane zvezdnike iz NHL, ob tem pa še vidne člane zadnjih reprezentančnih dosežkov. Kapetan Claude Giroux (Philadelphia) je bil v dresu z javorjevim listom mladinski svetovni prvak 2008, nato 2015. v Pragi zlat na SP in leto pozneje član tako zmagovalne vrste v Moskvi kot tudi v svetovnem pokalu. Njegovi zamenjavi z oznako A na dresu pa sta Matt Duchene (Colorado; zlate kolajne z OI 2014 ter SP in svetovnega pokala 2016) in Ryan O'Reilly (Buffalo), udeleženec pri obeh lovorikah z zadnjih prvenstev.

»To moštvo hitro raste skupaj, opažam, da igralci z veseljem sprejemajo svoje naloge,« je selektor povedal po lepi premieri, nato pa nasmejano zapuščal dvorano v pričakovanju včerajšnje predstave proti Sloveniji. Tudi na tej je Kanada potrdila svoje poslanstvo favoritinje, zdaj spokojno pričakuje nadaljevanje prvenstva. In četudi v Parizu uživa, seveda načrtuje tudi pot na sklepni boj za kolajne v Köln. Prav ob tem mestu ob Renu je pred dobrimi šestimi desetletji, leta 1955, z naslovom potrdila ugled vodilne velesile. A pozneje se ji je vedno znova na prvenstvih v Nemčiji (1975, 1983, 1993, 2001 in 2010) zatikalo. Nazadnje so denimo tam, prav v Kölnu, naslov osvojili Čehi. V petek so jim na pariškem ledu z zanesljivo in učinkovito predstavo Kanadčani že napovedali – tokrat je napočil naš čas!