Tiskane izdaje
Praga – Češka se je zbujala včeraj v sončno jutro nasmejana, saj se je domača reprezentanca uvrstila med štiri najboljše na svetovnem prvenstvu. Tako so pri priči priletele na plano besede o 30. obletnici takrat še češkoslovaške lovorike na prvenstvu v Pragi in možnosti ponovitve. A na stavnicah vodita Kanada in Rusija …
Kot je bilo pričakovati, je bil četrtkov četrfinalni spored precej bolj razburljiv v večernih urah; v Ostravi sta se na sklepni tekmi prvenstva v tej dvorani »udarili« Rusija in Švedska, v Pragi se je domače moštvo ob podpori vznesenih 17.000 navijačev pomerilo s Finsko. Sicer so se v boju za vizum zadnjega tedna – danes bo polfinale, jutri tekmi za naslov in za bron – bolje odrezale tiste reprezentance, ki so ostale v dvoranah, kjer so igrale tudi tekme skupinskega dela.
»A nikakor zdaj ne smemo iskati izgovorov, češ da smo izgubili zaradi selitve iz Prage na četrtfinale v Ostravo,« je po porazu proti ruskim hokejistom poudaril Jonas Enroth, vratar in eden od ducata švedskih reprezentantov iz NHL.
Sicer pa skandinavska velesila ledenih ploskev ni bila povsem brez možnosti proti branilcem naslova iz Rusije. Resda ti ne igrajo tako suvereno kot pred enim letom v Minsku, vseeno pa selektor Oleg Znarok, kot je dejal na poslovilni novinarski konferenci v Ostravi, mirno spi: »Ko je Švedska izenačila na 3:3, me ni bilo ničesar strah, saj sem vedel, da je moštvo dobro pripravljeno.« V svojem znanem slogu nikomur med akterji ni namenjal posebnih pohval, niti prebujenemu dvakratnemu strelcu Jevgeniju Maljkinu ne. Povrhu se je včeraj v Pragi ruskemu moštvu pridružil še Aleksandr Ovečkin, ob tem so seveda povsem razumljivi namigi o (ne)smiselnosti njegovega prihoda pred koncem prvenstva, potem ko je s svojim Washingtonom komaj dva dni prej izpadel v končnici NHL in tako ne bo niti dovolj priložnosti za privajanje na srednjeevropski čas kot tudi ne uigravanje pri izbrani vrsti. »A ker me je poklical po njegovem času v ZDA ob drugi uri zjutraj, mu ob tolikšni želji nisem mogel odreči nastopa,« je dejal selektor in prikimal ob vprašanju, ali si je že na jasnem, s kom bo igral v napadu prvi zvezdnik ruskega hokeja, a nato tega ni razkril.
In podobno kot izjemen ugled onstran Atlantika uživa Ovečkin, ga je pred desetletjem in več češki hokejski velemojster Jaromir Jagr. Pri 43 letih še naprej vztraja v NHL, njegov delež seveda ni več takšen kot nekoč, a tudi to prvenstvo ni moglo miniti brez najbolj prepoznavnega obraza pisane palete čeških hokejistov. Prvi mož domače klopi Vladimir Ružička je očitno zadel v polno z vabilom Jagru za še zadnji izziv pri reprezentanci, »Džegr«, kot mu pogosto pravijo na Češkem in tako oponašajo severnoameriško izgovorjavo njegovega priimka, drsa kot mladenič, o potezi, s katero je z golom reprezentanci priigral polfinale, pa v pričakovanju velikega boja s Kanado razpreda vsa država.
»Z Jaromirjem mi je takoj lažje, njegova želja je še vedno izjemna, imamo odlične hokejiste, on pa je njihov oče,« je bil selektor dobre volje po uvrstitvi v polfinale, ki se je nazadnje Čehom doma, maja 2004, izmuznila. Najbolj vzneseni sanjajo o zlati Pragi, tako kot 1985., za nekatere je Kanada tukaj že od prvega dne najbolj prepričljiva. Tako kot reprezentanci ZDA pripada ocena najslabše med četverico izbranih. A tako je bilo tudi pred 11 leti, pa so Američani v mogočni praški areni osvojili bron, enega od svojih treh v zadnjih dvajsetih letih na svetovnih prvenstvih.
