Tiskane izdaje
Pariz - Slovenski hokejisti imajo na svetovnem prvenstvu prvega kakovostnega razreda v Parizu le še eno priložnost, da vknjižijo častno zmago, ki pa jim - to je že jasno - ne bo pomagala do obstanka med elito. Že vrsto let se dogaja, da »risi« nihajo med repom najboljše skupine in vrhom drugega kakovostnega razreda, kamor se po včerajšnjem porazu z neposrednimi tekmeci za obstanek Belorusi (2:5) vračajo po letu dni.
»Vedeli smo, da ne igramo dobro, a ko smo v dvobojih dobili zadetek ali dva, smo nehali igrati, bila je tišina na klopi. Belorusom se je za nameček vse poklopilo, nismo se pripravljali zgolj nanje, zmagati smo želeli že proti Norvežanom, a se je tam še bolj podrlo,« je po včerajšnjem porazu, že petem zaporednem v Parizu, ocenil kapetan zasedbe selektorja Nika Zupančiča, Jan Muršak.
»Ne moreš pričakovati, da bodo goli padali kar sami ali da bo obrambo namesto tebe igral nekdo drug. Če tega ne bomo spremenili, bomo imeli težave s tekmeci tudi v skupini B. Če se nam vse poklopi - od vratarja do napada -, potem morda lahko presenetimo katero od ekip med elito, sicer pa enostavno nismo dovolj dobri, da bi jim lahko parirali,« je bil brez dlake na jeziku 29-letni napadalec.
»Na papirju slabša zasedba, kot smo mi, mora storiti vse, da prejme malo zadetkov. Zdaj je prvenstvo že skoraj pri koncu, čaka nas le še en dvoboj, naredili bomo vse, da bomo le slišali Zdravljico. Težko bo, saj se Francozi borijo za četrtfinale, obljubljam pa, da bomo fantje dali vse od sebe,« je pogled uperil v bližnjo prihodnost novopečeni član Torpeda iz Nižjega Novgoroda.
Je v reprezentanci vse tako, kot mora biti? »Izven ledu ni bilo motečih faktorjev. Fantje - kolikor vem - niso žurirali, če si kdo na prost dan ogleda Pariz, še ne pomeni, da bo utrujen. Tudi v pripravah pred tekmo z Belorusijo je bilo vse v redu, a je nato tekmec kaznoval vsako našo napako. Nismo pa tako dobri, da bi dosegli šest golov, če jih pet prejmemo,« pojasnjuje Muršak.
»Obrambna igra je res katastrofalna, glede tega se moramo zamisliti. Tisti, od katerih se je pričakovalo največ, v obrambi nismo igrali tako dobro. To je realnost, odgovornost za del krivde vzamem nase, saj nisem storil vsega, da bi bili fantje pripravljeni, toda to je ekipni šport, v katerem ne moreš vplivati na vse in prisiliti ostalih igralcev, da bi igrali, kot bi morali,« je kot pravi kapetan del odgovornosti za nični izkupiček na svoja ramena prevzel tudi Jan Muršak.
Bi bilo kaj drugače, če bi imel Zupančič na voljo vsa najmočnejša orožja? »Kakovost Anžeta Kopitarja bi nam zelo pomagala in nam dala več možnosti, a igrali smo s tem, kar je bilo na razpolago. Anže je očitno potreboval nekaj počitka, morda je vmes tudi kakšna poškodba. Vselej se je rad pridružil reprezentanci in mu res ne moremo ničesar očitati. A tudi če bi bil tu in bi dobivali po pet golov, ne bi bilo nič drugače,« se ne slepi slovenski kapetan.
