Muršak je zelo koristen za moštvo

Pariz – Francoski hokejisti so v treh dosedanjih nastopih na tem prvenstvu dvakrat zmagali in zdaj optimistično zrejo k možnosti uvrstitve v četrtfinale. A zato v Parizu ni prav nikakršne evforije, četudi je vodilni zvezdnik moštva Stephane da Costa, nazadnje soigralec Jana Muršaka pri CSKA, zadovoljen z ozračjem v Areni Bercy.

Francija nikakor ne sodi med hokejske dežele, domače ligaško tekmovanje precej bolj kot v Parizu spremljajo v Lyonu, Grenoblu in nekaterih znanih središčih zimskega turizma, nenazadnje v glavnem mestu sploh nimajo kluba v državnem prvenstvu. In tako ne preseneča niti spoznanje, da tudi v ulicah okrog Arene Bercy ni vsakomur samoumevno, da se v njej bori osem reprezentanc v uvodnem delu svetovnega prvenstva.

»Morda si mislite, da nas to moti, toda ko pridrsam na led, občutim izjemno energijo s tribun. Proti Fincem se je naše moštvo veselilo zmage v polni dvorani, proti Švicarjem je bilo privržencev nekaj manj, a na osrednji tribuni ni bilo prostega sedeža, prav uživam na SP v Parizu,« je poudaril francoski zvezdnik Stephane da Costa. Hokejist, star 27 let, je poleg Damiena Fleuryja edini v domači izbrani vrsti, ki prihaja iz KHL, povrhu je v zadnjih treh sezonah igral z Janom Muršakom pri slovitem CSKA.

»V Moskvi sva že dolgo prijatelja. Zato mi je bilo še lažje igrati z njim, ker sva se dobro razumela tudi ob ledu. O njegovih sposobnostih na igrišču pa ni niti treba posebej govoriti: je zelo koristen za moštvo, je odličen drsalec, njegovi streli so močni,« francoski adut ni skoparil s pohvalami na naslov slovenskega kapetana, ob tem je dodal, da mu je žal, ker Muršaka ne bo več v uglednem klubu iz ruske metropole. Štajerec se bo namreč v novi sezoni preselil v Nižnij Novgorod in tam nadaljeval svojo pot v KHL. Kako bo z Da Costo, mar tudi njega čaka selitev iz kluba, pri katerem so začeli uresničevati napovedi o številnih spremembah? »Iskreno povedano, še sanja se mi ne o tem, kje bom igral v prihodnje, bomo videli,« pravi napadalec, ki mu je sicer zadnjo sezono prekinila poškodba, nakar se je v končnici uspešno vrnil v moštvo, a to nato po 1. mestu v rednem delu ni uresničilo cilja o nastopu v finalu in odločnem napadu na Gagarinov pokal.

»Že v Moskvi sem se naučil, kako se ti lahko maščuje pretirano slavje. Lepo je bilo v Parizu po hudem boju premagati Švicarje, a da bi zaradi tega kaj posebej praznovali – ne, raje razmišljamo o naslednjih ovirah,« se dobro zaveda hokejist in se po včerajšnjem prostem dnevu močno veseli današnje tekme s Kanado. Francozi so jo enkrat, pred tremi leti na prvenstvu v Minsku že presenetili, ni si težko predstavljati, da bi jim nov uspeh proti najmočnejšemu moštvu pariške skupine vlil še več samozavesti na poti v četrtfinale …