Na Jesenicah spet peti letni čas

Jesenice – Ko hokejisti dočakajo marec, ponavadi za njih in številne njihove privržence nastopi peti letni čas. Tako že dolgo, naj si gre za Kanado, Rusijo, Češko, nordijski svet ali naš prostor, v žargonu pravijo tekmam končnice. Tribune se napolnijo, na ledu se razvnemajo strasti v boju za sleherni plošček. Tako bo tudi danes, ob 18.30, na Jesenicah.

Podmežakla je dolga leta slovela kot eden najbolj obiskanih športnih objektov na Slovenskem. Pogosto se je zbrala pettisočglava množica, na Gorenjskem ni bilo ekipne panoge, ki bi pritegnila takšno pozornost širše javnosti. Nato pa je bilo zgodbe konec, ko je profesionalni klub leta 2012 v morju dolgov potonil, ni bilo več niti tekem privlačne razširjene avstrijske lige (EBEL) niti kakršnega koli primerljivega tekmovanja. Tudi vzorniki so izginjali, vpis v hokejsko šolo je bil manjši kot nekoč, iz mesta je izginilo stičišče vrhunskega športa in rednih družabnih srečanj.

Tudi danes Jesenic ni na zemljevidu prestižne EBEL, toda dogajanje zadnjih tednov razkriva vidne premike v pravo smer. Dvakrat se je na tekmah alpske lige (AHL) zbralo po 3000 ljudi, potem ko so si železarji zdaj v četrtfinalu tega tekmovanja, po rangu druge kakovosti v hokejski regiji, priigrali že dve zmagi proti Lustenauu in za skok med najboljše štiri potrebujejo le še en uspeh.

Evforija se dejansko vrača v Zgornjesavsko dolino, danes gre v Podmežakli pričakovati rekordni obisk sezone, za klub bi bil dobrodošel ugoden razplet na ledu, saj tudi ta dolgoročno kroji ugled novih Jesenic pri tistih, ki v Avstriji vodijo obe tekmovanji – EBEL in AHL. Razumljiva in pričakovana je vznesenost med privrženci železarjev po vodstvu z 2:0 v seriji na tri zmage, toda na obeh tekmah so se hokejisti edinega slovenskega kluba v alpski ligi veselili tesne zmage, prvič celo po podaljšku, zato je jasno, da tudi danes ne bodo imeli preproste naloge.

»Najtežje je vedno doseči to zadnjo zmago, ki jo potrebuješ za skupni uspeh,« se dobro zaveda Nik Zupančič, ki na razmeroma kratki trenerski poti že beleži nekaj lepih dosežkov: na jeseniški klopi se je pred dvema letoma veselil slovenske zvezdice, kot selektor risov pa je najprej dočakal vrnitev v elitni svetovni razred, nato pa še novo uvrstitev na prestižni olimpijski turnir.

Zdaj seveda pozornost namenja končnici AHL z železarji, a spremlja tudi izločilne boje v drugih tekmovanjih. V EBEL je tako KAC z Mitjo Robarjem in Žigo Pancetom že po štirih tekmah z izidom 4:0 preskočil uvodno oviro iz Znojma in čaka na polfinalnega tekmeca.