Ne le za končnico, tudi za naslednjo zimo gre

Ljubljana – Šport vsaj občasno zapiše tudi kakšen nepredvidljiv scenarij, med takšnimi je sedanji tivolski. Hokejisti Olimpije namreč od začetka sezone nizajo poraze in – kot smo že večkrat zapisali – na ledu le razgrinjajo zmešnjavo vodenja kluba in njegovega boja z dolgovi. Toda po dveh zaporednih zmagah so odgnali vsaj nekaj oblakov, v krogih EBEL odmeva zlasti zadnji nedeljski uspeh.

Ljubljansko moštvo je tako kot pred enim letom v kvalifikacijski del za končnico štartalo z zadnjega mesta, brez nagradnih točk za doseženo v uvodnem delu, in se nato v uvodnih dveh nastopih že domala poslovilo od sanj o izločilnih bojih. Na te hokejska Ljubljana čaka od pomladi 2012! Takrat je Tivoli dejansko dihal kot nekaj desetletij zapovrstjo pred tem, ko je tu igra s palicami in ploščkom ohranjala svojo prepoznavnost in se pogosto zapisala s pomembnimi črkami na koledar družabnih dogodkov v mestu. Zdaj pa zaidejo v dvorano le še največji zanesenjaki, kakšnih 600 ali 700 jih napolne polovico vzhodne tribune, tista prostornejša na nasprotni strani je že dolgo prazna in sploh zaprta – zaradi varčevanja. Pri klubu pač morajo premišljeno ravnati s slehernim evrom, že tako dolgovi iz leta v leto razžirajo tekmovalne načrte.

In tako je tudi sleherna zmaga na ledu v ostri, kakovostnejši in bogatejši konkurenci že kar mali čudež. Zmaji so jo najprej v tem drugem delu sezone dosegli v Szekesfehervarju, kjer je doma najbolj ognjevito občinstvo v EBEL, a nato navdušili tudi tisto omenjeno skupino tivolskih zanesenjakov, ko so uprizorili najboljših 20 minut te sezone in s štirimi goli napolnili mrežo favoritov iz Gradca, do nedeljskega gostovanja v Ljubljani z brezhibno bero treh zmag v treh nastopih te kvalifikacijske skupine.

Zato ni presenečalo, da so besede navdušenega trenerja Bojana Zajca, ko jih je namenjal po tekmi igralcem za vrati slačilnice, odmevale vzdolž tivolskega hodnika, v družbi poročevalcev je nato poudaril, da značajsko tako močnega moštva, kot ga ima sam, nima nihče drug v ligi. »Zdaj le upam, da bomo privabili tudi kakšnega pokrovitelja, obenem naj bi se zadeve pri klubu le urejale,« je poudaril trener, o čigar znanju in pristopu se med poznavalci krešejo mnenja. Res pa je, da še vedno vztraja z moštvom, ki pogosto z zavzetostjo izniči druge pomanjkljivosti.

Zaporedni zmagi Olimpije z dna lestvice še nista premaknili, a dejansko sta ji ohranili možnosti morda celo za podvig, vsekakor pa za bolj spodbudno podobo v drugi polovici sezone, ko je že treba začrtati temelje prihodnje tekmovalne zime. Tudi takrat bi namreč Ljubljančani radi nadaljevali svoje poslanstvo med avstrijsko elito, vsekakor jih bo slednja obravnavala drugače, če bodo do konca nabrali še nekaj točk in v Tivoli privabili kakšnega gledalca več kot doslej.

Med letoma 2007 in 2012 sta za točke EBEL tekmovali tako moštvi iz Ljubljane kot z Jesenic, Gorenjci so zdaj v razredu nižje. Oživljena alpska liga z močno italijansko zasedbo za železarje predstavlja vmesno postajo, tudi zanje bo na tako želeni novi poti med elito pomembna bera v sklepnem delu sezone. Zdaj so na lestvici 3., jutri bodo gostili vodilni Ritten. Dolgov je pri novem klubu manj kot v Tivoliju, vseeno pa odmev niti pri pokroviteljih niti pri gledalcih še ni na želeni ravni. Na Jesenicah namreč šteje le najvišja tekmovalna raven. In tako že 60 let. Ta petek bo namreč jubilejna obletnica prvega naslova državnih prvakov …