Aleš Mušič: Ni narobe, da imamo tudi otroški vrtec

Olimpijin kapetan Aleš Mušič optimist pred jutrišnjo uvodno tekmo hokejske sezone EBEL v Celovcu.

Objavljeno
11. september 2014 00.46
Aleš Mušič - Telemach Olimpija 10.septembra 2014
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport

Dunaj – Ni ga hokejista, ki ne bi bil vesel konca dolgih poletnih priprav in tako uvoda v novo tekmovalno sezono. Za Telemach Olimpijo se bo začela jutri v Celovcu proti domačemu KAC, pred premiero smo se ob dunajski predstavitvi sezone v EBEL pogovarjali z Alešem Mušičem, kapetanom zmajev.

Pred sezono 2014/15 je precej ugibanj o konkurenčnosti vašega moštva, saj so si spremembe kar sledile tako na trenerski klopi kot med igralci – kako pravzaprav kot kapetan občutite moč prenovljene slačilnice?

Res je najbrž naše moštvo zdaj še mlajše in tako tudi manj izkušeno kot v prejšnjih letih. Nekaterim spremembam se ni bilo mogoče izogniti, nenazadnje nismo uresničili vseh tekmovalnih ciljev. Sodeč po izidih in končnem mestu na lestvici je bila za nami slaba sezona. Trener Ivo Jan je odšel v Gradec, zdaj nas vodi Fabian Dahlem. Nekaj časa smo namenili privajanju, način dela je zdaj drugačen.

Po tem, kar smo opazili v teh pripravljalnih dneh, nemški strokovnjak veliko pozornosti namenja telesni pripravi.

Po tej plati smo res zavzeto vadili, sistem treninga dejansko ni podoben tistim iz preteklosti. A to je povsem razumljivo, saj gre za mlado moštvo, katerega adut je ob pomanjkanju izkušenj lahko prav izjemna telesna pripravljenost. Ta čas imamo le pet tujcev, a ker so za nami uspešne priprave, sem prepričan, da bi se lahko tokrat razveselili uspešne sezone.

Čutite kakšno posebno breme uvrstitve v izločilni del, potem ko v zadnjih dveh sezonah med udeleženci končnice ni bilo vašega moštva?

Ko te dve leti ni v končnici, ti seveda ni vseeno. Zdaj resda ni nikakršnih dolgoročnih ciljev in zahtev, a vedno znova je navzoča želja po uvrstitvi v »play off«. A pred nami je komaj začetek sezone in za moštvo je ta čas najbolj pomemben spodbuden štart. Moramo začeti bolje kot lani, jasno pa je, da ko imaš mlado in neizkušeno ekipo, je edina pot k uspehu izjemno garanje. Na vsaki tekmi bomo morali biti zelo zbrani, drugače ne bo šlo.

Kako ste pravzaprav sprejeli pristop novega trenerja?

Kot igralec se moraš prilagoditi sleherni spremembi, res pa je ta že od prvega dne novih priprav v primerjavi z lanskim letom zelo opazna. Dva treninga na dan na ledu in povrhu tudi na suhem botrujeta nadvse spodobni »bazi« za zimo.

Pa niste pogrešali večje število kakovostnih pripravljalnih tekem na ravni zadnjih dveh na turnirju v Szekesfehervarju?

Morda se vam tako zdi, a sam bi naše preizkušnje v tem pripravljalnem obdobju ocenil za korektne in tudi koristne. Vem, morda ne bi smeli izpustiti možnosti nastopa na močnem turnirju v Švici, a obenem je tudi dobro vstopiti v sezono v ritmu, ki vsaj na začetku ne zahteva pretiranih naporov. Ti naj bodo nato iz tekme v tekmo na višji ravni.

Kako pa ocenjujete ta zadnji turnir na Madžarskem, kjer ste z gladkima zmagama proti moštvoma iz Gradca in domačega Szekesfehervarja kar presenetili konkurenco?

Ta turnir je razkril res dobro pripravljenost, pa ne le telesno. Odrezali smo se po taktični plati, drsalno smo bili močni, sistem igre je dobro deloval.

Na prvo tekmo EBEL v Ljubljani bo sicer treba počakati do prihodnjega tedna, kako gledate na uvodni gostovanji za točke, jutri v Celovcu in nato dva dni pozneje na Predarlberškem?

Sleherne tekme se moramo lotiti posebej zbrano. Na celovškem ledu je vselej težko, domače moštvo se v prvih petih ali desetih minutah loti tekme zelo napadalno, takrat je treba ohraniti mirno kri in ubraniti svojo mrežo. Tudi v posameznih dvobojih moramo biti zelo močni pri ploščku. Dornbirn? O njem bom razmišljal po celovški tekmi. Imenitno bi bilo kajpak, ko bi uvodno domačo tekmo pričakali z lepo bero točk iz Avstrije.

Na predstavitvi EBEL ste sicer dejali, da ste zdaj kapetan otroškega vrtca …

Ha, povsem tako sicer ni, a nič ni narobe, če se malo tudi pohecaš. Toda kdor se ozre na naš seznam, hitro spozna, da je v moštvu petnajst zelo mladih hokejistov, le deset nas je starejših. A prav na račun novega vala razdremo tudi kakšno šalo, kar pa ni nič slabega. Moštveni duh je močan, zato ostajam optimist.