Nova tivolska druščina že tik pod vrhom lestvice

Lepa bera slovenskih moštev v alpski ligi, kjer bo očitno manj jeze kot ob zadnjem mučenju v EBEL.

Objavljeno
02. oktober 2017 01.48
Hokej Olimpija - Lustenau 01.oktobra 2017 [šport,hokej,Olimpija,Lustenau]
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič
Ljubljana, Jesenice – Tudi ob tem koncu tedna je bila bera obeh slovenskih moštev v alpski hokejski ligi brezhibna. Najprej so v soboto na Jesenicah gledalci uživali v eni najbolj kakovostnih predstav zadnjih dveh sezon in se razveselili skalpa Lustenaua, ki ga je nato sinoči v Tivoliju ugnala tudi Olimpija. Povrhu je dan prej zmagala v Cortini d'Ampezzo.

Četudi sta prva ustvarjalca tega novega tivolskega moštva, športni direktor Tomaž Vnuk in trener Andrej Brodnik, po nekaj uvodnih spodrsljajih in treh tekmah zmajev zapored brez doseženega gola ohranjala mirno kri, je po tivolskih hodnikih že začelo vreti. Najzvestejši obiskovalci Tivolija se po taborjenju na dnu EBEL kar niso mogli sprijazniti, da je Olimpija začela slabo tudi v AHL, drugem kakovostnem razredu v regiji, tudi v nujnem lovu za pokrovitelji tekmovalni štart ni bil obetaven.

Toda nato se je zgodba zasukala, zmaji so pridno začeli nabirati točke, zdaj so tik pod vrhom lestvice na 2. mestu, nazadnje pa so opravili tudi s prav napornim sporedom: na sobotni večer so igrali v olimpijski Cortini d'Ampezzo, se vrnili domov proti nedeljskemu jutru, nato pa sinoči v svojem Tivoliju prekrižali palice z Lustenauom, čvrstim in izkušenim moštvom s skrajnega avstrijskega zahoda. To je že dan prej namučilo v Podmežakli železarje, slednji so za končno tesno zmago z 2:1 morali garati do konca, sploh pa so si oboji prislužili aplavz blizu tisoč obiskovalcev tekme, ki je bila po prikazanem sploh ena najbolj kakovostnih, odkar Jeseničani nastopajo v AHL, primerljiva tako z napeto končnico prejšnje sezone kot tudi s predstavami višjega razreda EBEL.

Usodo obeh slovenskih moštev kroji denar, ta trenutek je elitna druščina razširjenega avstrijskega prostora nedosegljiva. In potem ko sta oba profesionalna kluba – v Podmežakli pred petimi leti, v Tivoliju pa pomladi letos – zaradi pretiranih dolgov izginila z obzorja, sta nastali povsem novi zgodbi. In ta trenutek prav nič slabega ni v tem, da prenovljeni zasedbi zmajev in železarjev nastopata v AHL. Zadnje zmage dvigujejo samozavest igralcev, končno bo Slovenija imela tudi v rednem delu sezone derbi rdečih in zelenih (prvič na Jesenicah 14. t. m., nato v Ljubljani 25. t. m.), ob novem prestižu bi se tudi občinstvo utegnilo vračati. Obenem pa sanje gledalcev o EBEL niso prepovedane, a pot vrnitve bo še dolga. Tako pa se lahko vsaj tisti, ki že nestrpno pričakujejo reprezentančne nastope, veselijo, da nekateri risi – denimo Miha Verlič, Mitja Robar, Žiga Pance, Aleš Mušič – prav spodbudno in učinkovito igrajo pri tujih delodajalcih v Beljaku, Celovcu, Szekesfehervarju, Bolzanu. In tako novi selektor Kari Savolainen lahko ohranja miren spanec.