Tiskane izdaje
Jesenice – Pogled v preteklost razkriva izjemen zasuk v živahni zgodovini hokejske igre na Slovenskem v prvem letu samostojnosti. Le dobra dva meseca po tem, ko je orožje utihnilo, mlada država pa je lovila prve korake, so trije naši klubi začeli tekmovati v alpski hokejski ligi (AHL). Med njimi tudi Jesenice, ki se zdaj vračajo v to tekmovanje.
Če bi bilo vse v najlepšem redu in bi v Podmežakli nadaljevali poslanstvo svoje izjemne hokejske preteklosti, bi danes igrali na najvišji regionalni ravni, torej v EBEL, a ker na Jesenicah še ni popolnega remonta po propadu prejšnjega profesionalnega kluba, je pred železarji uveljavljanje v drugem kakovostnem razredu. V tem so nastopali že v prejšnji sezoni, a takrat še v INL, slabšem tekmovanju od te sedanje AHL.
Alpska liga je že nekoč združevala nekatera moštva Avstrije, Italije in Slovenije, povsem je zaživela prav ob omenjeni osamosvojitvi – takrat je predstavlja zares zanimivo zgodbo prav z vsemi najboljšimi hokejskimi klubi treh dežel, nato je doživljala različne oblike, po nastanku EBEL, ki je pozneje povrhu odprla meje tudi za klube iz tujine, pa je izginila z obzorja. Vse do letošnjega leta.
Sedanje alpske lige ne kaže primerjati s tisto prejšnjo, ki je pač v pomanjkanju meddržavnih preizkušenj predstavljala tedanji hokejski vrh v regiji, a vendarle nova AHL predstavlja korak navzgor. Tu je namreč zbrana z izjemo Bolzana prav vsa hokejska smetana z italijanskega severa, sedem avstrijskih klubov naj bi prav tako predstavljalo resen izziv edinim slovenskim udeležencem, hokejistom moštva SIJ Acroni Jesenice. Nekatere, zlasti tiste s skrajnega zahoda, torej Predarlskega, slednji že dobro poznajo iz prejšnjega tekmovanja, INL, zdaj sta v novem tekmovanju še podružnični moštvi Salzburžanov in Celovčanov.
»Težko je karkoli napovedovati, dokler dejansko ne spoznaš konkurence. O avstrijskih tekmecih nekaj vem, o italijanskih precej manj,« je pred dnevi poudaril Nik Zupančič. Selektorsko vlogo, ki jo je po aprilskem izzivu SP skupine B imenitno opravil tudi na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju v Minsku, je hitro zamenjal s trenerskimi nalogami na klubski sceni, za začetek ga danes ob 18.30 na jeseniški klopi čaka premiera v AHL proti Gardeni. »Všeč mi je sicer, da to tekmovanje kaže za začetek videz urejenosti, saj so ga zelo resno predstavili tudi pred dnevi na Dunaju, kjer so v prejšnjih letih namenili pozornost le EBEL,« je še dejal.
Zupančič se podobno kot drugi udeleženci nove zgodbe v Podmežakli dobro zaveda, da bi se kazalo potruditi tako na ledu kot ob njem, vrnitev na zemljevid tako želenega elitnega avstrijskega prvenstva bo za Jesenice mogoča le, če se bodo te odrezale v sedanjem tekmovanju in tako po tekmovalni plati kot tudi organizacijski opravile korak navzgor. Nenazadnje pa bo tudi odmev v lokalnem okolju odločilnega pomena za jeseniško hokejsko prihodnost.
In s takšnim razmišljanjem morajo odgovorni pristopiti že od drevišnje prve tekme v sezoni za prvenstvene točke. Boj za vrh bi lahko hitro ogrel hokeju zapriseženo okolje, tribune lepe dvorane, zgrajene za eurobasket pred natanko tremi leti, bi bile spet bolj polne, ugled kluba bi naraščal. Zato AHL ponuja resno nalogo. Na ledeni ploskvi in v pisarni.
