Tiskane izdaje
Jesenice – Pogled na lestvico EBEL je za Olimpijin tabor mučen, moštvo je trdno prikovano na dno. Jeseniška zgodba je malce drugačna, ker se pač železarji borijo za vrh v AHL, razred slabšem tekmovanju, a vseeno pravega zadovoljstva na Gorenjskem ni. Na tribunah Podmežakle ostajajo namreč le največji zanesenjaki.
Le občasno kakšen dogodek ob ledeni ploskvi na Gorenjskem privabi izza toplih domačih peči tiste, ki so vrsto let redno obiskovali hokejske tekme. Tako smo številne znane obraze iz preteklosti srečevali nazadnje le v pomladni finalni seriji domačega prvenstva, na julijski poslovilni tekmi Tomaža Razingarja in pred dnevi, ko se je na Bledu predstavila reprezentanca s svojimi cenjenimi igralci iz klubov na tujem, tudi iz KHL. Obenem gre tudi verjeti, da jih ne bo malo, ki bodo prihodnje leto obiskali Pariz in v mestu številnih znamenitosti stiskali pesti za rise na svetovnem prvenstvu.
A to tekmovanje je pogosto le spektakularno zaokrožilo pisano domačo sezono, ko je bilo bodisi v Tivoliju bodisi v Podmežakli kot v polni škatlici vžigalic. Zagrenjenost občinstva v Ljubljani je razumljiva, naj so tekmeci še toliko močnejši na igrišču in v pisarnah, je boleče nenehno, zdaj že iz leta v leto, spremljati svoje moštvo na dnu lestvice.
Jesenice? »Mar se ne hvalimo s tem, da smo hokejsko mesto? Na tribunah tega, žal, ni zaznati,« razočarano zveni glas Anžeta Pogačarja, zagnanega predsednika kluba, pri katerem pa zdaj v AHL, razredu višje od prejšnje INL, ne uresničujejo načrta o povprečnem obisku med 900 in 1000 obiskovalci na tekmo. V prejšnji sezoni je bilo to število za pol manjše, zdaj se kaj prida ni spremenilo. Jasno je, da je med dobrimi poznavalci hokejske igre v Gornjesavski dolini za zvrhan koš nezaupanja po vseh zapletih, dolgovih, incidentih, navzočnosti prevarantov in samopromotorjev ter tako tudi izginjanju z obzorja kluba z 32 naslovi državnih prvakov, toda igra s palicami in ploščkom še vedno ni izginila iz Podmežakle. Povrhu je zdaj tu najsodobnejša ledna arena v Sloveniji, moštvo vodi nacionalni hokejski selektor Nik Zupančič. In če sta bila dolgoletna reprezentanta Aleš Kranjc in David Rodman za začetek vesela vrnitve v okolje domače Podmežakle, si ni težko predstavljati njune žalosti, ker opaznega odmeva preprosto ni. Navajena pa sta igrati v polnih dvoranah, nekoč prav na Jesenicah, pozneje pri delodajalcih v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, Švedskem. Zdaj sta sicer zapustila Jesenice in odšla vsak k svojemu novemu izzivu v tujino.
Podobnih denarnih težav kot v Tivoliju za zdaj v Podmežakli še ni, toda govorice o prvem »minusu« se že širijo s hitrostjo vetra po Gornjesavski dolini, tudi predsednik Pogačar si je na jasnem, da tako želenega skoka v najvišji razred, torej EBEL, s sedanjega izhodišča ne bo mogoče opraviti. Nadaljevati bo treba boj za pridobitev nekdanje prepoznavnosti, jasno je tudi, da navzočnost nekaterih poslovnežev in politikov pred dnevi na blejskem turnirju ni bila naključna. Kot tudi ne obujanje zamisli, da bi h klubu pritegnili nekdanje ase. Ne nazadnje je prav Razingarjeva skupina preprečila poleti sramoto in na dražbi le kupila znamko HK Jesenice …
