Oče je ponosen na podvig v Podmežakli

Pariz – O tem, da Švica že dolgo ohranja ugled zelo resne hokejske države, ni nobenih dvomov. Dvorane od Berna do Lugana so iz tedna v teden razprodane, reprezentanca je že večkrat snela skalp kateri od vodilnih veselil, v NHL igra devet Švicarjev. A v Parizu bo med njimi za zdaj nastopil le Denis Maljgin, hokejist Floride, sin nekdanjega jeseniškega železarja Alberta. 

Albert Maljgin ostaja zapisan kot eden najboljših tujih hokejistov doslej na slovenskih ledenih ploskvah. O njegovi predstavi v finalu slovenskega prvenstva, ko je zmajem na eni tekmi zabil pet golov, še danes mnogi v Podmežakli pripovedujejo z nostalgijo. In četudi se vzhajajoči zvezdnik švicarske reprezentance, star 20 let, takrat še rodil ni, je dobro seznanjen z dosežki svojega očeta v slovenskih dvoranah. »Uf, veliko mi je pripovedoval o Jesenicah, ki se jih bo vedno rad spominjal. Skupaj sva si pogledala posnetke tekem iz polnih dvoran in proti takrat močni Olimpiji. Postal je prvak v Sloveniji, vedno bo ponosen na to,« je skupini poročevalcev v novinarskem središču mogočne Bercy Arene pripovedoval po včerajšnjem švicarskem treningu Denis Maljgin.

Selektor Patrick Fischer ni varčeval z močmi, hokejisti alpske dežele čokolad in natančnih ur se bodo nedvomno zelo zavzeto lotili že današnje premiere proti slovenski vrsti. V Parizu se znajdejo skoraj kot doma. Francoščina večini ne povzroča prav nikakršnih preglavic, pariške cene so podobno visoke tistim v Švici, iz Züricha ali Berna je nešteto prometnih povezav do francoske metropole. Tudi ko teniški as Roger Federer nastopa na Roland Garrosu, se ob številnih rojakih počuti kot v domačem Baslu.

Obetavni hokejist po svoji prvi sezoni v NHL, v kateri je branil barve moštva Florida Panthers, se zaveda favorizirane vloge svoje reprezentance na premieri s Slovenijo. »Prav ponosen sem bil, ko so me povabili v izbrano vrsto za nastop na tem prvenstvu. Verjamem v kakovost naše ekipe, seveda bomo morali svoje znanje razgrniti na ledu, v Pariz smo prišli z visokimi cilji,« razmišlja Maljgin, član reprezentance, ki v zadnjem desetletju vedno znova meri vsaj na četrtfinale. Pred štirimi je v Stockholmu nastopila celo v velikem finalu, izgubila s favoriziranimi gostitelji, a po srebru ob vrnitvi domov prejela kopico hvalospevov. Vse drugače pa je bilo denimo na lanskem prvenstvu v Moskvi: 6. mesto v skupini je bilo po prejetih 26 golih na sedmih tekmah pod pričakovanji.

»Povejte nam, katera je prava podoba naše reprezentance, lanska ali tista iz Stockholma,« so švicarski kolegi včeraj zastavili vprašanje selektorju Patricku Fischerju, pa se je ta le nasmehnil: »Na prvenstvu je pač mogoče vse, kajne? Četrtfinale pa seveda ostaja naš cilj …« Uradno Švicarji spoštljivo govorijo o naših risih, spoštujejo zlasti naše akterje iz KHL, a obenem bi bili najbrž presenečeni, če za začetek ne bi osvojili treh točk. Nenazadnje so na svoji edini tekmi doslej na prvenstvih najvišjega razreda, v tistem srebrnem Stockholmu 2013 ugnali Slovenijo s 7:1 …

Švica ima devet hokejistov v NHL, navijači v moštvu številnih sprememb (v primerjavi z lansko Moskvo je osem novincev, med njimi tako tudi Maljgin) pogrešajo predvsem Romana Josija (Nashville), ki s svojim klubom še nastopa v končnici NHL, ter Nina Niederreiterja. V Minnesoti se mu je iztekla pogodba, pred podpisom nove ni hotel tvegati z nastopom na svetovnem prvenstvu. Maljgin pa bo pri Floridi, glede na veljavno pogodbo, ostal vsaj še dve leti. »V katero smer se bo zasukala moja hokejska pot, lahko le ugibam, želel bi si dolgo uživati v NHL,« nam je še dejal zdaj najbolj obetavni hokejist iz cenjene švicarske šole.