Olimpijo vse bolj razjedajo težave

Ljubljana – Nemalokrat smo od odhoda jeseniškega kluba z resne mednarodne scene pisali o dveh podobah slovenskega hokeja: bleščeči reprezentančni in s posamezniki na tujem ter črni v domačih logih. Iz tedna v teden pa so vidnejše težave tudi v Olimpijinem taboru.

Omenjena zgodba o dveh plateh se ponavlja, zdaj še bolj vidno kot v preteklosti. Slovenija se je po desetletju na prvenstvu v tujini uvrstila med elito – vmes je trikrat zmagala v skupini B na domačem ledu –, Anže Kopitar je tako kot pred dvema letoma v najožjem krogu zvezdnikov končnice NHL, v KHL pa bodo poslej igrali kar štirje naši akterji. Na nasprotnem polu Jesenic, te izjemne valilnice hokejskih asov, še naprej ni pred vrati velikih predstav, od njih pa se zdaj oddaljuje tudi tivolski klub.

A slednje poznavalcev ne preseneča, nenazadnje se Matjaž Sekelj, že vrsto let direktor in idejni vodja Olimpijinega vodstva, ni kar tako do zadnjega zavzemal za navzočnost Jesenic v EBEL. Ko so zmaji ostali v tem tekmovanju edini predstavniki s slovenskega prostora, je izginil domači prestiž, zanimanje za hokejsko igro – z izjemo spremljanja udarnih reprezentančnih zgodb – je izginilo, priliv pokroviteljev posledično še zdaleč ni bil na nekdanji ravni. In če je Olimpijo še pred dvema letoma reševala živahna sezona v EBEL s Hannujem Järvenpääjem na klopi, zdaj trenerjem pri sosedih v Beljaku, zdaj končnice v Tivoliju ni več.

Boleča je zadnja zima s praznimi tribunami, večmesečnimi zamudami pri plačilih igralcev, boji z vračanjem posojil in – kar navijaška srenja najhitreje opazi – odhodi ključnih mož. Tako je bilo že kmalu jasno, da Ivo Jan, poleg bratov Hiti najbolj priljubljeni Gorenjec doslej v Tivoliju, ne bo več mogel sodelovati s pisarno, četudi jo je pozimi navdušil s predstavitvijo dolgoročnega načrta o razvoju hokeja v Ljubljani. Dela na klopi se je lotil temeljito, a ko ni bilo več podpore in tako dolgo pričakovanega učinkovitega pogovora s Sekljem, zanj ni bilo več prihodnosti. Preselil se bo v Gradec, za njim je šel najboljši Olimpijin igralec Miha Verlič. Štajerec si je prislužil celo olimpijski nastop v Sočiju in izkušnje iz Ljubljane zlepa ne bo pozabil. A tudi čakanja na izplačilo dohodka ne, zato ga ni več pri slovenskih državnih prvakih. Resda bi ga v Ljubljani že tako ali drugače težko obdržali, saj so prve ponudbe zanj prihajale med sezono. A zdaj je za njim odšel iz kluba še Olimpijin celjski up Ken Ograjenšek.

Povrhu bodo morali pri klubu izbrati novega predsednika, saj Ditke Maučec, predstavnice glavnega pokrovitelja Telemacha, v tej vlogi na Celovški 25 ni več. A prav v lov za pokrovitelji se bo očitno treba pognati tudi na Gorenjskem. »To je bilo prvo vprašanje, ki sem ga dobil ob prevzemu direktorskega mesta,« je Blaž Jasnič, naslednik Slavka Kanalca pri Acroniju, v daljšem pogovoru pred dnevi poudaril ob namigu lokalnega časnika o prispevku hokeju. Povsem na dlani je, da Acroni nima več prostih rok, pri reševanju vozla bo silno pomembna tudi ruska naveza. In četudi se komu zdijo težave nepremostljive, luč na koncu predora ostaja prižgana. Pa ne le zavoljo navzočnosti HZS. V Slovensko industrijo jekla je iz našega veleposlaništva v Moskvi prišel Denis Mancevič, strokovnjak z ekonomskega področja, a tudi poznavalec športa in pomena hokeja v lokalnem okolju. Večinski lastniki Acronija pa so Rusi …