Bled – Petek je pri nas tradicionalno hokejski dan. Tudi na vseh prizoriščih EBEL je tako. Med temi pa ni več Jesenic, četudi so se pred leti kot prve iz tujine pridružile avstrijskemu hokejskemu zemljevidu. Železarji so včeraj v blejski dvorani opravili še zadnji trening svoje 64-letne zgodovine …
Kot nam zatrjujejo neuničljivi optimisti, hokejske igre na Jesenicah še zdaleč ne bo konec. Nenazadnje mlado moštvo s trenerjema Marjanom Kozarjem in Gabrom Glavičem uspešno nastopa v novoustanovljeni EBEL za hokejiste do 20 let, po gostovanjih v Avstriji in na Hrvaškem se bo jutri ob 12.15 proti Innsbrucku na kranjskem ledu prvič predstavilo svojim privržencem.
Toda ko klub izjemno bogate zgodovine, prepletene kar z 32 naslovi prvakov, ostane brez članskega moštva, naraščajniki pa brez svojih vzornikov, je zaskrbljenost povsem upravičena. Lepo je, da se na Jesenicah še naprej trudijo za svojo hokejsko šolo in da vsaj tako nadaljujejo poslanstvo vzgoje zares številnih reprezentantov, a sklenjenega kroga vendarle ni. Včeraj se je namreč peščica tistih, ki so vztrajali do zadnjega v upanju, da bodo le lahko vstopili v tekmovalno sezono, zbrala še zadnjič.
»Zdaj pa res ne vem, kako bo šlo naprej. Prav veselil sem se sezone, potem ko v Zagrebu nisem dočakal želene priložnosti. Vrnil sem se v svoj klubu, sprejel ponujeno pogodbo, se razveselil znanih obrazov v slačilnici in spet zelo obetavnem mladem rodu. Plačanih ur na ledu ni več, realnih možnosti odhoda v tujino pa vsaj v naslednjih dveh mesecih prav tako ne,« nam je razlagal Sašo Rajsar, povratnik v Podmežaklo iz vrst zagrebških medvedov. A doma še v dvorano ni mogel več. Morali bi jo prenavljati za EP v košarki 2013, toda stroji so utihnili, ni niti delavcev niti športnikov.
»Ne moreš verjeti, kako se je vsa smola zgrnila na kup,« je vzdihnil Roman Pristov, ko se je po šestih letih spet lotil trenerskega izziva na Jesenicah: »V dvorani ni niti ledu niti nove strehe. Otroci morajo ob najbolj nemogočih urah, bodisi ob petih zjutraj pred šolo ali pa pozno zvečer, vaditi na Bledu ali še kje drugje.« Sam je z moštvom vztrajal, ga predstavil v izjemno svetli luči v poletni ligi, toda pričakovanega premika v klubskem vrhu ni bilo. Predstavnika nadzornega odbora Anže Pogačar in Stanko Sedlar sta bila očitno na koncu brez moči in denarne podpore, da bi člansko moštvo spravila na tekmovalni voz nove sezone.
Pristov je včeraj še zadnjič pospremil svoje igralce na trening in glede prihodnosti dejal: »Morda pa se bomo iz vsega skupaj kaj naučili. Stari klub bo verjetno šel v stečaj, eno leto bo dovolj časa za razmislek, v EBEL bi se lahko vrnili prihodnjo sezono. Seveda brez sredstev Acronija in drugih pokroviteljev ne bo šlo, a ker v prihodnjih mesecih ne bo stroškov z moštvom, bi lahko naslednje poletje začrtali nove smernice in predstavili proračun.«
Pa vendarle: žalostno je bilo videti obraze hokejistov, med njimi tudi ljubljenca jeseniških tribun, češkega vratarja Michala Fikrta, ki so včeraj opravili zadnji trening sezone v moštvu. Na ledu se jim je pridružil celo reprezentančni kapetan Tomaž Razingar, ki je na Jesenicah preživljal pot od pekla do raja in nazaj. Pred dvorano smo srečali tudi Rudija Hitija, nekoč odličnega hokejista in prvega slovenskega selektorja. Tudi njemu ne gresta v račun mučni razplet jeseniške zgodbe in zima brez večnega hokejskega derbija. »Naj pa vsaj za konec sezone pri zvezi priredijo prestižno tekmo za superpokal. Nastopijo naj vsi igralci, vzgojeni v Podmežakli in Tivoliju, potem ko bodo končali svoje klubske obveznosti v tujini,« je malce luči v predoru poiskal Hiti …