Po osmih letih Evropa spet stičišče elite

Stavka v NHL: igralci nočejo znižanja plač, Aleksandr Ovečkin bo morda kar ostal v Moskvi.

Objavljeno
24. september 2012 15.27
S. U., šport
S. U., šport
Ponovila se je jesen 2004. Po osmih letih se je namreč spet zataknilo pri odnosih med vodstvom NHL in igralci, ki bi jim zmanjšali delež denarja od podpisanih pogodb. Podobno kot takrat dogovora (še) ni, prihodnji meseci bodo razkrili, kdaj bo konec stavke. Dotlej bodo številni zvezdniki igrali po Evropi.

Sezona 2004/05 je na stari celini ponujala obilo užitkov. Celo Olimpija je za domače izzive dobila tri akterje iz NHL (Brian Wilsie, Manny Malhotra, Matt Pettinger), rusko državno prvenstvo je s številnimi asi napovedalo danes že zelo močno KHL, dvorane na Švedskem, Češkem, Finskem, Slovaškem so pokale po šivih, ko so se domov vrnili najboljši hokejisti. Pogajanja na drugi strani Atlantika so se razvlekla čez celo sezono, svetovno prvenstvo elitnega razreda na Dunaju in v Innsbrucku pa je bilo najmočnejše, odkar so evropski asi prevzeli pomembne vloge na severnoameriških ploskvah.

Zgodba – vsaj v tem uvodnem delu hokejske jeseni – zdaj ponuja ponovitev. Sezona, v kateri bi Los Angeles Kings z našim Anžetom Kopitarjem morali braniti svoj prvi naslov prvakov, se ne bo začela, po prvih napovedih naj bi zamuda trajala vsaj dva meseca. Lahko se ponovi scenarij iz 1994/95, ko se je sezona namesto 1. oktobra začela 11. januarja, vsako moštvo je igralo le 48 tekem, na svetovnem prvenstvu na Švedskem ni bilo akterjev iz NHL.

Kako bo z reprezentančnimi nastopi v novi sezoni, lahko le ugibamo. Kajpak bi bilo za slovenski hokej imenitno, če bi se stavka raztegnila do februarja. Kopitar in Jan Muršak bi bila še brez obveznosti v Los Angelesu oziroma Detroitu, oba bi tako lahko pomagala slovenski izbrani vrsti na zahtevnem olimpijskem kvalifikacijskem turnirju. Seveda pa bi bile podobne pomoči lahko deležne tudi druge reprezentance, ki si še morajo priboriti nastop v Sočiju – denimo Avstrija, Nemčija, Belorusija, Danska.

Na dlani je ta čas le, da so se nekateri vrhunski hokejisti iz Severne Amerike vsaj začasno že vrnili v Evropo, med njimi tudi Anže Kopitar, zdaj prvi zvezdnik švedskega drugoligaša iz More. Že res, da si prvi strelec končnice iz šampionskega moštva zasluži najvišji evropski kakovostni razred, torej KHL. A odločilna je bila njegova želja, da se pridruži mlajšemu bratu pri Mori, hkrati pa tudi v omenjenih deželah še niso odprli vseh vrat. Na Švedskem sploh ne, saj bi v najvišje ligaško tekmovanje sprejeli le igralca, ki bi pri priči podpisal pogodbo vsaj do konca sezone, kar pa večini nikakor ne ustreza, saj se bodo ob uradni naznanitvi štarta sezone v NHL vrnili čez »lužo«.

Aleksandr Ovečkin, otrok moskovskega Dinama, je prejel mikavnejšo denarno ponudbo iz vrst mestnih tekmecev CSKA, a se je odločil za modro-bele. Ni pa pravila: drugi veliki ruski hokejski zvezdnik Ilja Kovaljčuk je namesto k svojemu Spartaku (»Nihče me ni povabil, iz kluba objavljajo laži …«) odšel v St. Peterburg. V mestu ob Nevi se očitno pretakajo lepi denarci, pri Zenitu podirajo meje z nogometnimi prestopi, SKA se je ambiciozno lotil svojega hokejskega projekta. In prav denar bi omenjena velemojstra hokejske igre lahko celo zadržal v domovini. »Zakaj bi nam zdaj v NHL znižali višino dohodkov? Temeljito bom premislil, kako naprej, morda bom raje ostal v Moskvi,« je že zagrozil Ovečkin, Kovaljčuk pa je ob omenjenih besedah pristavil: »Saša ima prav. Sam sem zaenkrat še v hotelu, toda če bodo v NHL zares sprejeli znižanje dohodkov, se bo morda tudi moja družina takoj vrnila iz New Jerseyja in bomo skupaj v St. Peterburgu …«

Iz Češke takšne grožnje še ne prihajajo, tudi plačilna moč klubov nikakor ni na ravni tistih iz KHL, toda odmevnost v zapriseženem hokejskem okolju je po prvih prihodih mojstrov iz Severne Amerike izjemna. Kajpak najbolj po zaslugi slovitega Jaromirja Jagra, čigar premiero si je v Pragi ogledalo 16.000 gledalcev. Vrnil se je v svoje Kladno, kjer sta zdaj tudi Tomaš Plekanec in Marek Židlicky, dolgoletna akterja iz NHL. Nihče sicer ne ve, kako dolgo bodo delodajalci in občinstvo uživali v mojstrovinah visoko cenjenih igralcev, toda vsaj kratkoročno se je severnoameriška vrhunska zgodba preselila v Evropo. Predvsem iz bogatega prostora KHL pa ji že grozijo, da bi jo v kratkem lahko povsem prevzeli. In za več let preselili središče dogajanja na ledu v Evropo.