(R)evolucija v športu: po pivu še krovni zakon

Ljubljana – Področje slovenskega športa bi lahko v kratkem času doživelo tektonske spremembe. Športna družina se bo v pičlem letu soočila z večjim posegom v institucionalni okvir svojega delovanja kot prej v 20 letih in prav zanimivo bo spremljati učinke novih aktov na prihodnost (poklicnega) športa.

Prvi je prejšnji teden padel zakon o omejevanju porabe alkohola iz leta 2003, v športnih krogih bolj znan kot »Kebrov zakon« po tedanjem ministru za zdravje Dušanu Kebru. Poslanci državnga zbora so namreč s 40 glasovi za in z 20 proti podprli novelo zakona o omejevanju porabe alkohola, ki jo je v parlamentarni postopek vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem (SMC). Z novelo bo ponovno možno točiti in prodajati alkohol na športnih prireditvah, četudi so potezi nasprotovali v delu vlade, zdravstvene stroke in nevladnih organizacij s tega področja.

Po drugi strani so zahtevali spremembe vodilni akterji večine kolektivnih športnih panog in nekaterih drugih večjih športnih zvez, tudi smučarske. Prav gostinski lokali predstavljajo zajeten del prihodkov v manjših klubih s podeželja, na večjih prireditvah, kot so planiška ali stožiške, pa gre za še večje absolutne prihodke.

Teden dni pozneje so poslanci DZ z enakim številom glasov za (40:14) v tretji obravnavi sprejeli nov zakon o športu (ZSpo), ki bo nadomestil prejšnjega iz leta 1998.

»Želimo povečati dostopnost državljanov do gibalnih dejavnosti, nujne so bile tudi posodobitve zakonske ureditve v skladu z novimi razmerami v športu doma in po svetu. Zakon je plod dolgega dela in je večinoma usklajen s civilno športno sfero, soglasno ga je podprl strokovni svet za šport, dobil je tudi pozitivno mnenje Olimpijskega komiteja Slovenije,« je razkrila resorna ministrica Maja Makovec Brenčič, za katero je bil sprejem novega ZSpo eden od večjih projektov.

Zakon prinaša več sprememb, tudi v Delu smo ga podrobno predstavili. Zaposlovanje športnikov bo možno v celotnem javnem sektorju, doslej so bili športniki in trenerji (nekaj čez 110) zaposleni le na ministrstvih za notranje zadeve (policija), obrambo (vojska) in finance (carina). Novi zakon uradno uvaja inštitut varuha športnikovih pravic, ki že deluje, to je Rožle Prezelj, in regulira prestope športnikov iz kluba v klub. Snovalci zakona želijo doseči, da bi imel otroci in tudi aktivni športniki možnost nadaljevanja ukvarjanja s športom brez dodatnih finančnih bremen za starše, zato se do 15. leta ne bodo smeli zaračunavali prestopi. Na predlog kolektivnih športnih panog je ostalo zaračunavanje za poklicne športnike, vendar morata vprašanje rešiti kluba.

Zakonu so nasprotovali v strankah SDS in ZL ter sindikatu športnikov, ki bo zahteval odložilni veto državnega sveta.