Tiskane izdaje
Ljubljana, Jesenice – Večji del hokejske Evrope v teh dneh prav uživa. Stavka v NHL je botrovala selitvi številnih zvezdnikov na staro celino, tudi Olimpijina igra je z Janom Muršakom na precej višji ravni. Le na Jesenicah ni premika – v kraju številnih reprezentantov je dvorana še naprej zaprta, prvič v 64-letni zgodovini kluba ni članskega moštva. Kdo in kako bo to rešil?
Uvodni dnevi jeseni 2012 ponavadi privabljajo množice pod žaromete sodobnih aren v Bratislavi, Helsinkih, Kölnu, Pragi, Pardubicah, ruskih mestih, letos pa gre prav za evforijo na teh prizoriščih, saj so se moštva okrepila s številnimi zvezdniki s severnoameriških igrišč. Že v EBEL po prihodu Michaela Grabnerja v Beljak ali Thomasa Vaneka v Gradec podčrtujejo rekordno zanimanje, Jan Muršak prebuja zaspance v hokejski Ljubljani in privablja v Tivoli občinstvo tudi iz svojega Maribora. Toda le v dvorani, od koder so več desetletij pri reprezentanci črpali svoje adute, v kultni Podmežakli na Jesenicah, ni nikogar. Klub z 32 naslovi državnih prvakov je zaspal, ledene ploskve ni. V strojnici še niso odpravili okvare, sploh pa še naprej čakajo na odločitev revizijske komisije glede izbire izvajalca gradnje novega objekta za EP v košarki – za Jesenice, kot smo že zapisali, definitivno predrago zgodbo.
Toda zdaj poti nazaj ni več. Nekatera spoznanja so razgrnjena: četudi so bili železarji prvi hokejisti zunaj avstrijskih mejá v EBEL, jih ni več v tem tekmovanju, Podmežakla bo med prizorišči košarkarskih bojev, številni igralci in tudi reprezentančni kandidati so poiskali priložnost v drugih krajih doma in na tujem. Nekateri pa so verjeli vendarle nadaljevanju zgodbe članskega moštva, nenazadnje je to napovedovala tudi avgustovska poletna liga na Bledu ob senzacionalni uvrstitvi Jeseničanov v finale. A ta čas je sploh najbolj boleča resnica o novih rodovih tradicionalno bogate hokejske baze, ki ne morejo vaditi doma, temveč se ob rudarsko zgodnjih urah še pred odhodom v šolske klopi, vozijo k treningu na Bled ali v Kranj. Brez zvrhanega koša vztrajnosti in potrpežljivosti tako stroke pri obstoječem klubu (HD Jesenice mladi) kot staršev nadaljevanja hokejskega poslanstva v Gornjesavski dolini ne bi bilo. Večno pa ne bo šlo po tej poti.
»Dejansko upamo, da bomo vendarle odpravili vse težave in sredi novembra pridrsali na svoj led,« ohranja optimizem Miha Rebolj, naš dolgoletni reprezentant in predsednik sedanjega jeseniškega kluba. Obetavno moštvo tekmuje v odprtem avstrijskem prvenstvu do 20 let, očitno podobno izenačenem tekmovanju, kot je EBEL. Izbranci trenerjev Gabra Glaviča in Marjana Kozarja bodo jutri igrali v Beljaku, naslednja domača tekma jih čaka v soboto, 20. t. m., proti Znojmu na Bledu. Nazadnje so se domačim privržencem predstavili v Kranju in takrat do vrha napolnili mrežo Innsbrucka.
Predvsem pa na Jesenicah morajo rešiti težave glede dvorane zaradi vadbe in tekmovanj. Obstaja tudi možnost, da bi ledeno ploskev v prihodnjih mesecih – če v Podmežakli ne bi bilo premika – postavili v novem prireditvenem prostoru, sicer nekdanji tovarniški hali, na Stari Savi blizu jeseniškega muzeja.
A četudi je v hokeju zapriseženem kraju iz dneva v dan več zaskrbljenih obrazov, ko gre za ugibanje o prihodnosti igre na ledu, Drago Balent iz direktorata za šport pri ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki je tudi direktor nevladne Fundacije za šport, nikakor ni obupan.
»Hokej je sinonim Jesenic. Dobro sodelujemo tudi s krovno hokejsko organizacijo pri nas, zato glede naše pomoči tudi v prihodnje ne bo nikakršnih vprašajev. Klubu pač ne moremo neposredno nakazati denarja, toda pomagali bomo pri ureditvi dvorane, sodelovali z občino. Iz evropskih sredstev je predvidena vsota 3,5 milijona evrov za dvorano. Jesenice bodo imele nov športni objekt in prav je, da ta ohranja vsebino tudi po koncu EP v košarki,« pravi Balent in obrazloži svoj pogled na razplet zadnjih zdrah na jeseniški hokejski sceni: »Poglejte, včasih je bolje kaj do konca pokopati ali zrušiti in nato rokave zavihati znova. Težave hokejskega velikana me prav spominjajo na tiste nogometne pri Olimpiji, ki se je borila z dolgovi in na koncu zaklenila svojo blagajno. Na pogorišču je nastal nov klub, ki je moral štartati z najnižje tekmovalne točke, iz 5. lige. Pri hokeju je takšna vrnitev na prizorišče lahko precej hitrejša. Zdaj ni druge kot pozabiti na prejšnji klub, v Podmežakli bodo morali začeti z ničle. Druge rešitve ni, četudi upniki najbrž ne bodo mogli računati na povrnitev dolgov.«
Športni funkcionar je ob tem dodal: »Zdaj zgodbo kaže postaviti na nove temelje, torej brez prejšnjega vodstva. Vedno znova sem optimist, ko opazim zagnanost nekdanjih reprezentantov na Jesenicah.« Zagotovo je navzočnost stroke v vrhu kluba, ki jo je Podmežakla nazadnje v dneh propada(nja) močno pogrešala, dobrodošla, a pred njo so še številne ovire. In tudi sodelovanje z gospodarstvom. Želene zmage pač zahtevajo premišljeni vložek, kar so se na Jesenicah že dodobra naučili …
