Spretni risi spet odnesli plen iz vzhodne soseščine

Slovenska hokejska reprezentanca po zmagi prejšnji teden v Celju tudi v Budimpešti ugnala Madžarsko. V nedeljo z Italijo.

Objavljeno
19. april 2017 02.45
Hokej Slovenija Hrvaška,Rok Tičar pri drugem zadetku,Bled Slovenija 12.04.2016 [Šport,hokej]
Siniša Uroševič, poročevalec
Siniša Uroševič, poročevalec
Budimpešta – Slovenska hokejska reprezentanca je ohranila dolgo tradicijo nepremagljivosti proti Madžarski. Od samostojnosti naprej je izgubila le tri tekme, zmagala več kot dvajsetkrat, tudi sinoči je bila v osrednji ledni areni ob Donavi uspešnejša. Naslednja pripravljalna tekma bo za rise v nedeljo v Egni pri Bolzanu z Italijo. 

Resda sta nogomet in vaterpolo krepko pred hokejem po športni prepoznavnosti v naši vzhodni soseščini, v nekaterih delih kraljuje tudi rokomet (Veszprem, Györ, Szeged), toda v dneh, ko Madžarska hokejska zveza praznuje 90 let, je prav slavnostno tudi v ledni dvorani. Koničasta arena blizu Donave – dejansko so na vrhu strehe ostre konice –, ki je zdaj dobri dve leti osrednji dom tukajšnjih hokejskih reprezentantov, je prav zaradi lepega jubileja gostila spektakularne predstave v zadnjih dneh. Tako se je Madžarska pomerila s Finsko, Švedsko in Češko, za zadnji test pred prihajajočim svetovnim prvenstvom skupine B – to se bo v soboto začelo v Ukrajini – pa si je izbrala naše rise.

In ti so vnovič prišli po že znani plen. Ni je v zadnjem desetletju tekme, naj si bo na prvenstvu skupine B ali na turnirjih, da Slovenci ne bi ugnali ambicioznih vzhodnih sosedov! Ti so po organizacijski plati krepko prehiteli našo hokejsko sceno, kar je bilo opaziti tudi v včerajšnji razprodani dvorani, eni od številnih novih zadnjih let v panonski deželi, a na ledu očitno kapetanu Janu Muršaku in soigralcem nikakor niso kos.

Tako so si že v prvem resnejšem napadu Zupančičevi izbranci s pravo mojstrovino Anžeta Kuralta, sinoči uradno izbranim za najboljšega med risi, priigrali vodstvo, pozneje pa navzlic trmastim poskusom gostiteljem, da bi zgodbo zasukali, le nadzorovali dogajanje v polni Koničasti areni. Posamezni poskusi risov so obetali še kakšen gol, a tega v prvi tretjini ni bilo več. Sicer igra slovenske vrste v prvih 20 minutih ni očarala niti stroke niti gledalcev, a preplaha, tudi zaradi kakovostnejšega moštva, kot ga imajo Madžari, le ni bilo. Naša reprezentanca še ni uigrana, kot bo zahtevala raven svetovnega prvenstva v najvišjem razredu, vseeno pa so posamezne poteze, denimo učinkovitega beljaškega dvojca Urbas-Verli,č ali pa nekaj izjemnih podaj moskovskega asa Muršaka, vnovič prikimale namigom, da prav članska izbrana vrsta z naskokom ostaja najbolj svetla točka na pogosto megleni slovenski hokejski sceni.

S tremi zaporednimi goli v presledku desetih minut so si Zupančičevi izbranci na stežaj odprli dveri k novemu skalpu madžarskega moštva in le potrdili, da so dejansko razred pred njim, kar nenazadnje kaže tudi razporeditev skupin svetovnih prvenstev. Gostitelji so se z navijači pet sekund pred koncem razveselili gola za 3:5 kot zmage, dosegli so ga v igri petih proti trem, a takšno razmerje je nenazadnje predstavljajo tudi koristen trening. In četudi je bil sodniški kriterij zlasti v tej zadnji tretjini naklonjen domači vrsti, je tudi spoznanje za SP na dlani – poceni izključitev si risi med svetovno elito preprosto ne bodo smeli dovoliti.

Nik Zupančič, selektor Slovenije: »Na tej tekmi je bila zmaga naš jasen cilj. Nisem prav zadovoljen s tistim, kar smo pokazali v uvodnih dvajsetih minutah, a v nadaljevanju smo le uresničevali načrt in si s tremi goli prednosti priigrali popotnico k želeni zmagi. Imamo toliko kakovosti, da takšnega vodstva preprosto ne smemo zapraviti. Precej je še ugank, na Jesenicah se bomo spet zbrali v sredo zvečer, trening bo predvsem za tiste, ki v Budimpešti niso igrali. Naslednji dan bomo vsi na ledu dvakrat, na nedeljski tekmi v Italiji pa bo nastopil, kot sem že napovedal, tudi Robert Sabolič.«

Mitja Robar, branilec: »Po dolgi klubski sezoni je zdaj treba spet preklopiti na reprezentanco, kar mi je vedno v veselje. Spet je v naši slačilnici imenitno ozračje, voljo kažemo tudi na tekmi, kot je bila ta, ko nam najprej ni šlo vse po željah, a smo le vztrajali in zmagali s precej bolj učinkovito igro kot v prejšnjih preizkušnjah.«