Tudi ob pomoči zadnjice do mejnika v NHL

Jaromir Jagr pri 44 letih še vedno blesti, na večni lestvici pred njim le še Wayne Gretzky.

Objavljeno
27. december 2016 09.02
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič
Ljubljana – Se bo ta večni mladenič sploh kdaj umaknil z ledenih ploskev? Tako se o Jaromirju Jagru, 44-letnem češkem hokejistu, iz tedna v teden sprašujejo ljubitelji igre s palicami in ploščkov. Pred dnevi pa je izjemni hokejist dosegel še en mejnik – po številu točk za gole in podaje je v NHL pred njim le še legendarni Wayne Gretzky.

Kanadčan je nedosegljiv, saj ima na tej večni lestvici domala tisoč točk prednosti pred Jagrom (2857 : 1889), toda vseeno se je hokejist, doma iz Kladna, hokejskega mesteca slabo uro vožnje od Prage, zapisal z zares izjemno vidnimi črkami v zgodovino svetovnega hokeja. Zdaj se je prerinil pred dolgo drugouvrščenega Marka Messierja, kar šestkratnega osvajalca prestižnega Stanleyjevega pokala ter legendarnega kapetana Edmontona, Vanocuvra in NY Rangers. Sploh med deseterico najučinkovitejših hokejistov NHL z izjemo Jagra ni niti enega Evropejca, »finski blisk« Teemu Selänne je denimo 15., tudi naslednji je Finec, in sicer Jari Kurri (20.), Šved Mats Sundin je 28.

Glede češkega asa pa dejansko ni naključij. Kot zvedavi najstnik in sploh izjemen hokejski talent, kakršnih pa je (bilo) v njegovi domovini, resnici na ljubo, vedno precej, je vstopil leta 1990 v slačilnico Pingvinov iz Pittsburgha, se tam začel učiti od velikanov hokejske igre, na čelu z Mariom Lemieuxom, ter se z njimi veselil dveh Stanleyjevih pokalov. To so bili sploh zlati časi hokeja v Pittsburghu, delno so se ponovili prav nazadnje, ko je vladavino v severnoameriškem prostoru prevzel sedanji rod Pingvinov s Sidneyjem Crosbyjem in Jevgenijem Maljkinom. Jagrova pot pa je bila sploh posebna, saj je v svojem pittsburškem desetletju, od 1990 do 2001, doživel veliko lepih trenutkov, njegovih 149 točk iz sezone 1995/96 predstavlja še danes rekordni učinek napadalcev na desnem krilu, sicer so več točk v sezoni NHL dosegli le Gretzky (215), Lemieux (199), Steve Yzerman (155), Phil Esposito (152) in Bernie Nicholls (150). Prav v tej dobi se je dolgolasec iz Kladna razveselil tudi olimpijskega zlata s češkimi soigralci na tistem nepozabnem turnirju v Naganu '98, ko so prvič v hokejski zgodovini zaradi iger za dva tedna prekinili tekmovalno sezono NHL.

Pozneje je hokejist, ki so ga pred leti razglasili za najboljšega v bogati češki zgodovini, igral še v številnih klubih onstran Atlantika, preizkusil se je tudi v ruskem prvenstvu, ko še ni bilo sedanje KHL, pri moštvu iz Omska, kajpak za rojake ostaja nepozabnih 17 tekem v dresu domačega Kladna, pred omenjenim odhodom v Rusijo, v sezoni, ko zaradi stavke onstran Atlantika ni bilo tekem NHL.

Vselej je slovel po izjemni telesni pripravljenosti in disciplini na ledu ter ob njem. Za marsikoga je posebnež, pogovori z njim so iskrivi, pogosto novinarje spravi v smeh. Kot prav ob tem zadnjem mejniku, ko se mu je za točko, s katero je prehitel Messierja na večni lestvici, plošček odbil od zadnjice. »Pa že dolgo se sprašujem, zakaj imam tako veliko. Zdaj mi je vsaj pomagala,« se je pošalil po tekmi hokejski genij, kot ga je označil dolgoletni osebni trener Marian Jelinek, nekoč pri Sparti iz Prage prvi strokovni sodelavec Františka Vybornega, pred leti cenjenega selektorja slovenske hokejske reprezentance.