Tudi za konec ostali brez Zdravljice v Parizu

Pariz – Ko je pred poldrugim tednom slovenska reprezentanca začela svoje deveto SP med hokejsko elito, si ni mislila, da bo ostala le pri tisti točki s premiere proti Švici. Tudi sinoči navzlic bojevitemu pristopu in bolj zbrani igri kot na prejšnjih tekmah risom ni šlo, Francija se je veselila zmage s 4:1. Edini gol je za slovo od Pariza zabil kapetan Jan Muršak, v vratih je za zadnjo tekmo Gašperja Krošlja zamenjal Matija Pintarič.

Tako kot pred dvema letoma, ko je Slovenija nazadnje pred prihodom v Pariz igrala na prvenstvu najvišjega razreda, je bilo sanj o obstanku za rise konec že po predzadnjem kolu v skupini. A nato so se takrat od hokejske Ostrave na češkem severovzhodu poslovili z zmago za prestiž. Ob odhodu so ugnali Dansko z 1:0, strelec je bil Žiga Pance, ki je te dni v francoski metropoli pospremil s tribun vse nastope soigralcev zaradi počene kosti nad gležnjem na sklepnem treningu pred začetkom tekmovanja. Res pa uradna statistika učinka posameznikov na prvenstvu »razkriva«, da je zbral 19 minut igre, četudi na led sploh ni stopil …

A kakorkoli, pred risi, ki so se po prikazanem bolj oddaljili od elite kot pred dvema letoma, je bil še sklepni nastop proti domači reprezentanci. Ta je nekajkrat v prejšnjih dneh v svojem Bercyju namučila slovite tekmice, vseeno pa si ni uresničila sanj o uvrstitvi v izločilni del prvenstva. Vse možnosti za četrtfinale je namreč izgubila pred sinočnjo predstavo, a se je v polni dvorani hotela za slovo od domačega občinstva predstaviti v lepi luči. Toda podoben je bil tudi slovenski načrt, kapetan Jan Muršak je dejal, da bi bilo enkrat v Bercyju slišati tudi Zdravljico …

In dejansko so uvodne minute zadnje slovenske tekme na letošnjem svetovnem hokejskem prvenstvu razkrivale zbran pristop. Risi so se konkurenčno postavili po robu gostiteljem, tokrat ni bilo tistega bolečega uvodnega zaostanka, razmerje strelov (8:5 za Slovenijo) je potrjevalo, kdo je bil bolj aktiven v prvih dvajsetih minutah. A tisti precej pomembnejši številki s semaforja pod stropom dvorane ob izidu 0:0 nista ponujali spoznanja o močnejši slovenski vrsti. Pa bi dejansko lahko risi tudi vodili. Če ne drugače, pač po kazenskem strelu, pri katerem Aleš Mušič ni bil natančen.

Tokrat je vsaj lepšo popotnico kot ob večini prejšnjih nastopov razgrnilo dejstvo, da po prvi tretjini ni bilo izdatne prednosti tekmecev, dasiravno je bilo jasno, da bodo gostitelji v polni domači dvorani poskusili močneje pritisniti na plin. In to se je tudi zgodilo. Resda za rise ne v takšni meri kot proti nekaterim drugim moštvom, vseeno pa je Francija zabila vodilni gol po svoji prvi prednosti igralca več in takrat naše reprezentante oddaljila od sanj, da bi se od prvenstva poslovili z zmago. In ko je nato zadela še dvakrat, se je zasuk, kot vedno znova v prejšnjih dneh, za slovensko vrsto zdel kot »misija nemogoče«. Kapetan Muršak je zabil vsaj častni gol po imenitnem prodoru, kakršnih bi bilo lahko od tehnično izjemnega hokejista še več.

A tako pri njem kot soigralcih, zlasti tistih najvišje ravni, tokrat preprosto ni bilo niti energije, niti zmagovalnega občutka, niti učinkovitosti kot kdaj v preteklosti, zlasti pa ob začetku sezone na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju.

Slovenija je tako na prvenstvu, pred katerim se je zdel uresničljiv vsaj obstanek – predsednik zveze Matjaž Rakovec pa je razmišljal celo o zgodovinski uvrstitvi v četrtfinale –, osvojila le eno točko s premiere proti Švici. Takrat je najprej izničila zaostanek štirih golov, ob koncu pa celo zapravila možnost za zmago …

»Za konec smo res igrali precej bolje, a smo bili žal neučinkoviti. Meni je žal zapravljenega kazenskega strela, takrat bi se ob golu morda le približali želeni zmagi,« je dejal Aleš Mušič, Jan Urbas pa je bil za slovo od Pariza jasen: »Dejansko smo vsi skupaj na tem prvenstvu pričakovali precej več.«