Uvod v hokejsko sezono ne obeta sladic

Potujoči ljubljanski cirkus pred izzivi v EBEL, spektakli pa so onstran meja.

Objavljeno
18. september 2013 21.59
LJUBLJANA STOZZICE 15.04. 2012 svetovno prvenstvo divizije1 v hokeju na ledu. David Rodman. Foto: ALESS CCERNIVEC/Delo
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport

Ljubljana – V septembrskih dneh ponavadi dodobra oživijo ledene ploskve, ki so slovenske hokejske zanesenjake nazadnje zares omrežile med majskim SP in nato spremljanjem končnice NHL. V naši soseščini, predvsem v Zagrebu ter po avstrijskih dvoranah, se že dogajajo velike zgodbe, na Slovenskem pa je navzoč strah, na kakšni ravni bodo risi pričakali olimpijski Soči.

Pred natanko dvema tednoma smo se ob tradicionalni predstavitvi odprtega avstrijskega prvenstva seznanjali z ambicioznimi načrti vodilnih klubov slovenske soseščine, obenem pa tudi zahtevno sedanjostjo Telemacha Olimpije, spet edinega našega moštva v EBEL. To se je ob pripravi Tivolija na košarkarsko EP prelevilo v potujoči cirkus, saj so se vadba in tekme nenehno prepletale na drugih prizoriščih. Premiera nove sezone bo šele v torek, 24. septembra, ko bo pri zmajih gostoval najhujši avstrijski tekmec zadnjih let – Salzburg. Kakšna bo bera točk pred tem dvobojem, bo znano na petkov večer po gostovanju v Linzu, a uvod v sezono po porazih v Dornbirnu in Innsbrucku ne obeta sladic.

Stanje slovenske klubske scene je mizerno. Z obzorja so izginile močne Jesenice, pri krovni zvezi resda v čudovito prenovljeni Podmežakli poskušajo obdržati pri življenju palico in plošček, v Kranju, Zalogu, Mariboru, na Bledu gre bolj za zanesenjaštvo kot zgodbe visokih ambicij, zelo razveseljiva je vrnitev Celja, a veliko bo še Savinje teklo mimo dvorane, preden bo Mestni park spet postal množično zbirališče športnih fanov. Olimpija pa bo pač, verjetno spet z najnižjim proračunom v EBEL, napadala končnico, a če se je že začelo oddajanje točk tekmecema iz spodnjega avstrijskega razreda, pred vrati pa so tri tekme proti zadnjim trem prvakom lige – Linzu (2012), Salzburgu (2011) in KAC (2013) –, potem optimističnega in neučakanega duha občinstva ni ravno zaznati. Predvsem v dneh, ko mnoge športne panoge pri nas »trpijo« na račun izjemne košarkarske vznesenosti.

Resda za preganjanje hokejske vrzeli ni treba daleč. V Zagrebu so na tekmah prestižne KHL obiskovalci iz Slovenije podobno številni kot na nogometnih tekmah Kekove Rijeke, nazadnje je navdušil tudi 300. koroški derbi med KAC in VSV z zmago Beljačanov ob vidnem deležu nekdanjih tivolskih adutov na čelu s trenerjem Hannujem Järvenpääjem. A tolažba je slaba, ko ena od 12 udeleženk olimpijskega hokejskega turnirja sploh ne premore državnega prvenstva, njen kapetan Tomaž Razingar pa še vedno nima podpisane profesionalne pogodbe za novo sezono. Brez kluba sta tudi David Rodman in Rok Pajič, četudi je prvi ob preizkušnji blizu vstopa v slačilnico Nürnberga, uglednega kluba iz DEL. »Pajo« pa je v taboru nemškega drugoligaša iz Dresdna vadil že 14 dni in ko bi moral podpisati pogodbo, je menedžer zapustil klub, nikomur od novincev pa niso mogli ničesar zagotoviti, saj se je načrtovani proračun sesul čez noč …


A če gre kje v pričakovanju reprezentančnih izzivov iskati optimizem, je vendarle tudi v spoznanju o risih, ki so spodbudno vstopili v sezono – Jan Muršak je prvič zabil gol v KHL, prav tako Žiga Jeglič pri finskih prvakih, Blaža Gregorca na sleherni tekmi v Pardubicah spremlja 9000 gledalcev, Robert Kristan se je veselil premierne zmage v slovaški extraligi, v DEL je šest Slovencev. In tudi zanimanje za slovenski hokej ne izginja. Tako je eden ruskih poročevalcev s košarkarskega EP pripravil poseben pogovor z Matjažem Kopitarjem o pričakovanju Sočija …