V Ljubljani miren spanec, na Jesenicah nočna mora

V petem slovenskem derbiju sezone precej več energije med zmaji kot železarji. Tekma zasukov, a tudi kakovostne razlike.

Objavljeno
24. december 2018 06.00
Posodobljeno
24. december 2018 06.00
Žan Jezovšek (v zelenem dresu) je nekdanjim soigralcem z Jesenic zabil dva gola.
FOTO Leon Vidic
Ljubljana - Ljubljana – Derbi ljubljanskih in jeseniških hokejistov ostaja eden najbolj odmevnih dogodkov na domači sceni ekipnih športnih panog. Pa četudi so tako zmaji kot železarji zdrsnili v drugi kakovostni razred regionalnih tekmovanj. Vseeno je v Tivoliju blizu 3000 obiskovalcev imelo v soboto kaj videti, veseli pa so bili zlasti domači privrženci, saj se je Olimpijin zmagoviti niz sezone v derbijih z Jesenicami nadaljeval.

Zmaji so na sobotni tivolski večer ugnali železarje s 4:3, torej s prav takšnim izidom kot ob zadnjem derbiju pred enim mesecem, a takrat so Gorenjci po zelo konkurenčni predstavi ostali praznih rok zaradi lastne nezbranosti v zadnjih minutah tekme. Ta prednovoletna zgodba na ljubljanskem ledu pa je bila – ne glede na identičen izid – povsem drugačna. Domače moštvo je bilo namreč za razred boljše, na ledu živahno, z več ustvarjalnosti in bolj zbrano igro. Vso nemoč jeseniškega moštva so razkrivale tudi štiri minute, ko je imelo to številčno premoč, pa si takrat ni pripravilo niti ene resnejše priložnosti!
Končni izid kar prikriva dejansko razmerje moči, izenačenosti tokrat ni bilo, saj je bilo dejansko ljubljansko moštvo v vseh prvinah hokeja na višji ravni od tekmeca, a obenem je tudi res, da so si zasuki pri izidu kar sledili: vodilni gol je že kmalu po prvem sodnikovem metu zabil vodilni jeseniški adut David Rodman, sledila sta dva domača zadetka, pa nato za vstop v drugo tretjino še dva gorenjska, nakar so ustvarjalnejšo predstavo zmaji kronali z goloma za končno zmago.


Vnuk: Lepo je imeti spet gledalce


In tako v tej sezoni zmaji niso oddali še niti ene točke svojim velikim tekmecem. »Res ne razmišljam toliko o tej bilanci, seveda pa mi je všeč, ko smo na ledu uspešni. Kot tudi vrnitev gledalcev v dvorano,« je poudaril Jure Vnuk, trener ljubljanskega moštva, ki se je utrdilo na 4. mestu lestvice AHL. Sanjsko bi bilo za zmaje, ko bi bili na tem mestu tudi ob koncu rednega dela, 2. marca 2019, saj bi jim to že zagotovilo nastop v končnici. »Moštvo mora biti nenehno zbrano, takoj, ko je bilo drugače, je na tem derbiju s prejetima goloma ob našem medlem pristopu v začetku druge tretjine sledila kazen,« se zaveda prvi mož ljubljanske klopi.
A precej več razloga za zaskrbljenost ima zdaj novi trener železarjev Marcel Rodman. Ne glede na odsotnost izkušenega kapetana Andreja Tavžlja in z gnojno angino Luke Kalana, enega udarnih adutov v napadu, je bilo od njegovega moštva pričakovati več. Občasno je ponudilo kakšno iskrico, a ognja je bilo vsekakor premalo, da bi v slogu ponosnih železarjev stalili načrte tekmeca. »Če nam je zadnja tekma z Rittnom razkrila premik navzgor, tega zdaj v naši igri ni bilo. Le redki so bili trenutki, ko smo uresničevali naše želje,« je v svojem slogu izjemnega športnika priznal Marcel Rodman, ki se s podobo hokejske sedanjosti v Podmežakli še spoznava, na jasnem pa si je, da ga v prihodnjih dneh čaka še ogromno dela.

Očitno pa je podoba moštva slabša kot v prejšnji sezoni, železarji brez vsaj dveh okrepitev v branilskih vrstah ne bodo konkurenčni niti Olimpiji niti drugim moštvom z vrha AHL. Preprosto v njihovih vrstah ni bilo dovolj kakovosti in energije. Kajti sleherno moštvo, ki bi tekmecu v presledku pičlih 18 sekund že v uvodni minuti druge tretjine zabilo dva gola, bi postalo samozavestno in odločno. Prav ti dve lastnosti pa sta v nadaljevanju tekme pospremili ljubljansko zasedbo. In jo odpeljali k zmagi številka 5 v petih derbijih te sezone proti Gorenjcem ...