Tiskane izdaje
»Seveda mi je kot vedno lepo doma, kjer vadim po že dodobra preverjenem programu. Toda obenem bi se že prav rad pridružil soigralcem. Če bo v prihodnjih dneh padla odločitev o začetku tekmovalne sezone NHL, se bom pri priči odpravil v Severno Ameriko. V nasprotnem primeru pa bom ostal v Evropi in si skupaj z menedžerjem tukaj poiskal klub,« je na včerajšnji novinarski konferenci o svoji ta čas največji uganki povedal slovenski zvezdnik iz Los Angelesa, ki se je pred poletjem v Kaliforniji veselil prvega Stanleyjevega pokala.
Evforija je bila v velemestu, ki sicer bolj slovi po košarki, izjemna, v klubu bo sezona 2011/12 ostala za vekomaj posebno podčrtana, saj prestižne lovorike do te pomladi še niso osvojili. Niti takrat ne, ko je za moštvo igral sloviti Wayne Gretzky. V spominu bodo ostali dnevi in neprespane noči zavoljo spremljanja dogajanja z deveturno časovno razliko tudi hokejski Sloveniji, ki je nato veličastno pričakala svojega junaka. Slavje se je ponovilo še v prvi julijski polovici, ko je za en dan pri nas gostovala najbolj cenjena lovorika hokejskega sveta.
»Res smo si z nizom zmag v končnici in nato še finalom dodobra podaljšali sezono, zato si nihče ni kaj prida belil las, ker v Los Angelesu zbora za novo sezono ni bilo tako hitro kot ponavadi. Toda čakanje zdaj marsikomu ni več všeč. Če bi vprašali vodstvo NHL, smo igralci 'grdi', a razumeti gre tudi našo željo po uresničevanju pravic in podpisanih pogodb. Podrobnosti zadnjih pogajanj ne poznam, zaupam skupini hokejistov, med katerimi so izobraženi izbranci. Sam nisem bil na kolidžu ali univerzi, zato se niti preveč ne zastopim na podrobnosti okrog pogodb in precej raje vidim, da se z njimi ukvarjajo tisti, ki jih dobro poznajo,« kot vedno premišljeno in preudarno razmišlja športnik, ki je tudi včeraj opravil trening v blejski dvorani. Na ledu so bili ob njem še naš nekdanji reprezentančni vratar Gaber Glavič, zdaj prvi mož stroke pri naslednikih jeseniške hokejske zgodbe, Tomaž Razingar, kapetan risov, in v trenerski vlogi Nik Zupančič.
Pred mlajšim bratom
V teh dneh sta tako pri njem na obisku oče Matjaž (zato ga tudi ni bilo včeraj na blejskem treningu) in mati Mateja. »Ni nikakršnih težav tudi, ko trening vodi Nik Zupančič, saj se z mojim očetom že dolgo poznata, v zadnjih dveh sezonah pa sta tudi skupaj na reprezentančni klopi. Avgusta sem za nekaj dni tudi sam obiskal Gašperja, zdaj je pred njim pomemben cilj uveljavitve,« se dobro zaveda pet let starejši brat, ki pa je včeraj potrdil pričakovane besede, da bi v primeru stavke igralcev onstran Atlantika najraje igral na Švedskem, od koder je nekoč odšel v NHL.
»Posebej rad bi bil na ledu skupaj z Gašperjem pri Mori, saj z njim še nikdar nisem igral. Starostna razlika je bila vedno prevelika, da bi bila hkrati v kakšni selekciji. Če ne bo mogoče na Švedsko, bi se morda odločil za Švico,« je razgrnil številnim navzočim – tako kot ob sleherni Kopitarjevi novinarski konferenci v domovini –, posebej pa poudaril, da ne bo prav dolgo okleval: če se bo začela sezona v NHL, bo pri priči letel v Los Angeles, drugače bo hitro izbral možnost novega začasnega kluba.
Kajpak ob srečanju s slovenskimi novinarji ni šlo niti vprašanja o mučni zgodbi pri matičnem klubu na Jesenicah. »Podrobnosti ne poznam, zagotovo pa zaplet pomeni za slovenski hokej izjemno škodo. V Podmežakli sem bil v tem poletju enkrat, ko sem gostil soigralca Justina Williamsa iz Los Angelesa, pa sem mu pokazal, kje sem začel svojo hokejsko pot,« je omenil zvezdnik lednih aren po koncu enega od številnih treningov na Bledu. Za njim so na ploskev pridrsali prav hokejisti Acronija Jesenic. Čeprav moštva pravzaprav ni več in ta čas nikjer ne tekmuje, bodo do 21. t. m. vadili po vnaprej plačanih urah. Na treningu se zbere 14 igralcev, iščejo nove delodajalce in upajo, da jim ne bo treba predčasno skleniti športnih poti …
