V Parizu je že dvignil pokal, bo zmagoval tudi zdaj?

Med najbolj izkušenimi risi, ko gre za nastope na velikih tekmovanjih, je nedvomno David Rodman.

Objavljeno
05. maj 2017 17.58
ljubljana 15.12.2011, David Rodman foto: Tomi Lombar
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič
Odličnega napadalca je reprezentanca v zadnjih letih močno pogrešala. Zaradi poškodb je David Rodman izpustil svetovno prvenstvo 2015, tekme v skupini B in nato tudi olimpijske kvalifikacije. Nastopa v Parizu se veseli, v tej deželi, v Grenoblu, si služi svoj hokejski kruh.

Ob prihodu na prizorišče letošnjega svetovnega prvenstva je dejal: »Francoska metropola mi je že kot mesto všeč, tudi lepe spomine imam na to dvorano, saj smo se tu nazadnje s klubskimi soigralci veselili francoskega pokala,« in prikimal omembi o kar presenetljivi odmevnosti pokalnega hokejskega tekmovanja v tej deželi. »Res je tukaj to tradicionalno zelo uveljavljeno tekmovanje, finalno tekmo neposredno prenaša nacionalna TV, pa hokej, kot veste, v Franciji ni na vrhu priljubljenosti športnih panog,« pravi hokejist, ki se je Grenoblu in tam tudi reprezentančnima soigralcema Anžetu Kuraltu in Boštjanu Goličiču ter trenerju Edu Terglavu pridružil v novembrskih dneh, po reprezentančnem turnirju na Bledu. Pri priči je bil med najbolj učinkovitimi hokejisti svojega novega kluba, pri katerem bo morda igral tudi v prihodnje: »O tem se še pogovarjamo, bomo videli, v katero smer bosta šli osebna in klubska odločitev.«

A zdaj ga predvsem zanima svetovno prvenstvo, med elito ga ni bilo štiri leta. Pa še takrat, ko je nazadnje igral, v Stockholmu 2013, se na največje reprezentančno tekmovanje sezone sploh ni utegnil ustrezno pripraviti, ker je na prizorišče pripotoval neposredno iz nemške končnice. »Res, takrat je bilo vse skupaj zame zelo naporno. Sleherna končnica ti pobere veliko moči, naše moštvo se je takrat veselilo lovorike v DEL 2, a že čez dva dni me je čakala uvodna tekma svetovnega prvenstva,« se je spomnil 33-letni hokejist, ki je imel tokrat v pričakovanju sobotne uvodne pariške tekme za Slovenijo precej več časa.

S soigralci se je preizkusil na šestih pripravljalnih tekmah, nazadnje tudi v St. Peterburgu, kjer je imela naša reprezentanca enotedenski bazni tabor tik pred odhodom v Francijo. »Prav lepo je bilo v tem čudovitem ruskem mestu. Dobro, gost promet nam je povzročal nekaj preglavic, a tako je tudi zdaj v Parizu. Predvsem pa so bile razmere za vadbo brezhibne, zelo koristna je bila tista naša zadnja tekma z rusko selekcijo. Prejšnja preizkušnja z Norveško pa niti ne, saj nam to moštvo s številnimi mladimi igralci le ni bilo konkurenčno. Proti Rusiji pa smo že imeli predstavo ravni prvenstva skupine A, kljub porazu smo takrat lahko odšli iz dvorane zadovoljni,« pravi.

Ob namigu o nezbranem začetku risov na omenjeni tekmi, ko so hitro prejeli dva gola, je poudaril: »Vem, to se nam dogaja. Očitno pri reprezentanci preredko igramo s tekmeci tako visoke ravni, zato imamo vsaj na začetku, preden se zares dobro ogrejemo, nekaj težav. Zato moramo biti pozorni in odgovorni tudi na tej prihajajoči premieri prvenstva proti Švici. Če bomo igrali zbrano od začetka, brez napak, lahko upamo na dober rezultat.«

Podobno kot za soigralce je tudi za Davida Rodmana najpomembnejši cilj prihajajočih dni obstanek v družbi najboljših, po tem risi že dolgo hrepenijo. Niti na zadnjem prvenstvu med elito, pred dvema letoma na Češkem, niso uresničili načrta, omenjeni hokejist je takrat v Ostravi soigralce spodbujal s tribun. »Res je hokej kar naenkrat drugačen, ko ga spremljaš bodisi z domačega kavča bodisi s tribune v dvorani, kakor ko si na ledu,« se je spomnil in ob tem dodal, da mu je žal, ker pri izbrani vrsti znova ne more igrati z dve leti starejšim bratom Marcelom Rodmanom.

Ta je, denimo, nastopil pred dvema letoma v Ostravi, bil je med udeleženci imenitne slovenske olimpijske kvalifikacijske zgodbe v Minsku, a Davidu je vedno znova poškodba prekrižala načrte. Zdaj pa, ko se je zdrav vrnil med rise, brata ni pri izbrani vrsti. »Vedno si mislim, da bi nam njegove izkušnje dobro dele na tako velikem tekmovanju, a na koncu o sestavi moštva odločajo trenerji. Navzoči igralci pa se moramo kar najbolj potruditi za končni uspeh,« je še dejal in po sklepnem petkovem treningu pred tekmo s Švico (v soboto ob 12.15) misli usmeril k tekmovalnim ciljem. V deželi, kjer se je v tej klubski sezoni dobro počutil, bi rad opozoril nase tudi v dresu z risom.