Rakovec verjame, da bodo čez dve leti risi spet med elito

Potem ko se je Matjaž Rakovec, predsednik Hokejske zveze Slovenije, z risi po njihovem novem izpadu v skupino B prejšnji torek vrnil domov, je nato naslednji dan odpotoval v Köln na letni kongres IIHF. Tam smo se z njim pogovarjali o iztekajoči se sezoni, selektorju Niku Zupančiču, slovesu Olimpije od EBEL in tudi neuspešni kandidaturi za mesto direktorja Športne loterije.

Hokejsko leto 2017 si z izjemo napredovanja reprezentance do 18 let iz skupine C v B nikakor ne moremo ohraniti v lepi luči: risi so spet izpadli, Slovenija nima več kluba v EBEL, evforije ob spremljanju končnice NHL ni več, saj se Anže Kopitar s soigralci ni uvrstil v izločilne boje …

Podčrtal bi dosežek mladinske reprezentance, ki ste ga omenili, ob tem dejal, da ne gre pozabiti izbrane vrste do 20 let, ki je bila zelo blizu napredovanja. Drži, najbolj pa odmevajo dosežki članske reprezentance, nad njenimi predstavami v Parizu sem bil razočaran. Vsi, ki smo kakorkoli vpleteni v slovenski hokej, smo pričakovali vsaj obstanek v družbi najboljših, a se zdaj moštvo spet seli stopničko nižje. Ne vem, očitno je takšna naša realnost.

A še septembra ste nam po odličnih nastopih Zupančičevih izbrancev v olimpijskih kvalifikacijah napovedali uvrstitev v četrtfinale SP. Kaj se je odtlej spremenilo?

Če se ozrem k tistemu sanjskemu turnirju v Minsku, opažam, da je šlo tudi za močan psihološki trenutek. Ko igralci pridejo na takšno tekmovanje, vedo, da morajo za napredovanje zmagati na vseh treh tekmah. Na svetovnem prvenstvu pa si popravni izpiti sledijo, zato ni tiste popolne zbranosti. Na tem področju nas v prihodnje čaka precej dela.

A vseeno so izkušnje slovenskih hokejistov napovedovale večji izplen od le ene točke. Gre res le za psihološki trenutek?

Prav veliko pozitivnih plati na ledu pri igri slovenske reprezentance res ni bilo, navzlic izpadu je bilo pred dvema letoma v Ostravi drugače. Še najbolj svetli sta se mi zdeli dve tretjini prve tekme s Švico, res lahko obžalujemo, da nismo osvojili vseh treh točk. Takrat bi morali zmagati! Nato je pač voz drvel le še navzdol …

Kakšni pa bodo sedaj vaši ukrepi?

Moramo se soočiti z realnim stanjem in se kar najbolje pripraviti za olimpijske igre. Tam pač ni Avstrije, Belorusije, Francije, Danske. Z izjemo stockholmske točke s Kanado in zmage proti Slovaški v Sočiju, takrat precej močnejši kot danes, doslej še nismo ujeli velikega plena. Zato se moramo novih nalog lotiti bolj temeljito kot doslej. Že pred začetkom sezone bosta selektor Nik Zupančič in generalni sekretar Dejan Kontrec obiskala igralce po posameznih klubih na tujem, se tam srečala z njihovimi delodajalci in se resno pogovorila tako o pomembnosti nastopa na OI kot tudi na SP. Pričakujem, da se bomo med najboljše vrnili za svetovno prvenstvo 2019 na Slovaškem.

Pa se ne bojite zahtevne uresničitve tega cilja, ker strokovni štab ne bo imel na voljo vseh, saj številni naši aduti aprila, torej v času prvenstva skupine B, v številnih ligah še ne končajo sezone?

Na srečo smo dosegli, da bo prvenstvo v Budimpešti, v zadnjem aprilskem tednu, od 22. do 28. Vem, na vse ne moremo vplivati, a prav tu na kongresu smo se s predstavniki zvez, ki sodelujejo v regionalnih tekmovanjih, kjer so naši hokejisti, dogovorili o koledarjih. Tako bo v finalu AHL zadnja možna, torej 7. tekma 10. aprila, v EBEL bo datum 7. dvoboja za naslov prvaka 20. april.

Kako pa nameravate dvigniti raven delovanja v pisarni HZS? Mar ne potrebuje ta kakšno okrepitev? Ko Dejana Kontreca, ob funkciji generalnega sekretarja zveze opravlja tudi vlogo menedžerja reprezentance, zaradi zasebnih zadev ni bilo na SP, bi ga najbrž moral kdo nadomestiti, kajne?

O tem, da bi zdaj okrepili pisarno, ne razmišljamo, ker preprosto nimamo dovolj sredstev. Zadnje leto je bilo za nas drago, olimpijske kvalifikacije so nam pobrale 300.000 evrov, od Fundacije za šport pa smo dobili jih 18.000. Za to tekmovanje ne dobimo posebnih sredstev niti od OKS, niti od MOK, niti od IIHF. Resda nam bo zdaj lažje, saj bomo v prihodnjih dneh podpisali novo pogodbo z OKS, vseeno pa naš proračun ne dosega milijona evrov. Pomembno pa je, da niti ena od reprezentančnih selekcij zaradi tega ne trpi. Jasno, moramo pa v prihodnje razmišljati o nadgradnji in tudi okrepitvi v pisarni.

Kako pa gledate na selektorja Zupančiča, potem ko je v Parizu doživel svoj prvi spodrsljaj na trenerski klopi?

Nik me je navdušil tako s pripravo igralcev za olimpijskem kvalifikacije kot tudi pred enim letom za skupino B, ko smo imeli zaradi objektivnih razlogov močno zdesetkano moštvo. Takrat se ni bilo preprosto vrniti med elito, če ne bi tako zrelo in zanesljivo igrali sklepne tekme z Avstrijo, bi bili lahko četrti … A Slovenija je pač v hokeju žepna odprava in če ni mozaik sestavljen popolno, se nam zatakne. Sedanjemu selektorju močno zaupam, sam je kritičen in se zaveda napak.

Pa menite, da je po psihološki plati naredil vse za uspešno vodenje ekipe, v kateri ni bilo nekaterih zelo pomembnih in avtoritativnih igralcev s prejšnjih tekmovanj?

Nikakor ni lahko nadomestiti dolgoletnih vodilnih adutov slačilnice. Še vedno sem prepričan, da so reprezentance Belorusije, Švice, Francije, Norveške premagljive, a na najvišji ravni morajo biti tako naši trenerji kot tudi igralci. Psihologija? Podprl bom Nika, če bo vztrajal pri tem, da mora odpraviti dosedanjo pretirano svobodo posameznikov pri določenih potezah na ledu. Prišlo je pač do menjave generacij, še vedno pa ohranjamo moštveni duh. Kakšni spori neki?! Tudi o tem so se v zadnjih dneh širile govorice. To, da se družijo v prostem času tisti, ki se poznajo iz otroštva, zdaj pa se med sezono ne vidijo, ker igrajo po različnih klubih in državah, je povsem normalno. Verjamem, da bosta tako selektor kot kapetan Jan Muršak uspešno opravljala svoje naloge. Marsikaj smo se tu naučili, kot sem vam dejal, bomo temeljito pristopili OI kot tudi naslednjemu SP.

Kakšen je vaš stik z Anžetom Kopitarjem, kdaj ste nazadnje govorili z njim?

Septembra lani v Minsku med kvalifikacijami za OI. Anže je izjemen profesionalec, prvi dan, ko je bilo mogoče ob koncu sezone, je pri priči poklical Dejana Kontreca in mu sporočil odločitev, da ga tokrat ne bo. Brez ovinkarjenja, kot vedno doslej je bil jasen. Seveda si želim, da bi NHL prekinili med OI, da bi ga imeli spet v dresu z risom, a o tem bodo najbolj odločali lastniki klubov v NHL.

Kakšno novo klubsko sezono pričakujete, potem ko zdaj Slovenija nima več kluba v EBEL?

Trudili smo se tako za Olimpijo kot Jesenice, da bi obe moštvi nastopili v novi sezoni EBEL. Zato smo bili konec marca na sestanku na Dunaju, vodstvo lige je obiskalo Jesenice, Ljubljano in Zagreb. Ker ni dobilo zagotovil o tem, da bodo pri obeh klubih sposobni zagotoviti proračuna za sezono brez dolgov, je sledila logična posledica zamrznitve statusa za dve leti. Kaj bo s HDD Olimpijo, sploh ne vem, pri HZS smo za novo sezono prijavili moštvi Jesenic in HK Olimpija, ki jo po športni plati vodi Tomaž Vnuk. V dogovoru z mestno občino bo predsednik nekdo od gospodarstvenikov, stroški sezone v AHL, brez pogodb za igralce, znašajo 300.000 evrov.

Kako pa gledate, da sta med vašim predsednikovanjem zvezi propadla dva profesionalna kluba, povrhu ste imeli oba njuna predsednika, Slavka Kanalca in Marka Popoviča, za sodelavca kot podpredsednika HZS?

Tako Jesenice kot Olimpija sta strateško pomembna za razvoj hokeja v Sloveniji, zato sem tudi oba predsednika klubov povabil na mesto podpredsednikov zveze. Situacija je bila v obeh klubih podobna kot v HZS: veliki dolgovi, neurejene razmere z igralci, trenerji in drugimi. Nameravali smo skupaj reševati težke razmere, žal ne enemu ne drugemu klubu ni uspelo, kot je nam na zvezi. Pred leti je HZS rešila članski hokej na Jesenicah, zdaj klub upravljajo ljudje z jasno vizijo. Podobno si želim in tudi verjamem, da bo letos v Ljubljani.

Bosta Tivoli in Podmežakla dočakali nujno potrebni dodatni ledeni ploskvi za trening?

S predstavniki HK Slavija, HK Olimpjja ter HDD Olimpija smo se lani pogovarjali o potrebah rezervnih ledenih površin. Konkretna ideja je bila pod tivolsko dvorano, vendar trenutno postavitev ni možna. Vsekakor oba centra, tako Jesenice kot Ljubljana, potrebujeta rezervni igrišči. Tako bi omogočili več ur za trening, termini bi bili, predvsem za mlajše, ob bolj ugodnih terminih, tudi cena ure bi bila nižja kot v obstoječih dvoranah. Smo pa na HZS v pogovorih s podjetjem, da skupaj ponudimo pokrita montažna hokejska igrišča.

Kako gledate na stanje drugih slovenskih klubov?

Povsod se trudijo po najboljših močeh, Zalog, Kranj, Bled gre pohvaliti za delo z mladimi, Maribor je očitno postal izjemna valilnica talentov, v Celju sem bil nazadnje prav vesel lepe reprezentančne tekme, tam bomo imeli tudi štiridnevno tekmovanje za slovenski pokal, od 14. do 17. septembra letos.

Kaj pa še neodigrani finale Jesenic in Olimpije?

Očitno ga ne bo, saj ta Olimpija, ki se je uvrstila v finale, pravzaprav ne deluje več.

Za konec še nehokejsko vprašanje – kako se ozirate k vaši neuspešni kandidaturi za direktorja Športne loterije?

Imam res veliko izkušenj iz športa in gospodarstva, zato sem se temeljito lotil programa za mesto direktorja. Ozrl sem se tudi k ruski spletni stavnici, eni od petih, ki ima doma koncesijo, spoznal sem jo pri IIHF, saj je zdaj med pokrovitelji svetovnega prvenstva. Kolikor vem, prihodki Športne loterije padajo, a očitno prek političnih odločitev pač ne moreš. Brez pomoči športu bodo pri nas uspešni le še izjemni posamezniki ravni Anžeta Kopitarja, Gorana Dragiča, Tine Maze, Petra Prevca …