»Virus pri jeseniškem igralcu je posebno opozorilo«

Ljubljana - Podobno kot za domala ves športni svet se je tudi na slovenski hokejski sceni predčasno ustavila sezona. Za akterje v alpski ligi celo najprej, že pred dobrim tednom je vodstvo tekmovanja sklenilo, da začetka izločilnih bojev ne bo, nakar je bilo kmalu jasno, da bo klubske sezone konec. In tako ne bo končnega vrstnega reda niti v tem tekmovanju niti v DP, na obeh ravneh je lovoriko branila SŽ Olimpija. O tem smo se pogovarjali z njenim kapetanom Alešem Mušičem.

Pred natanko enim letom ste se s soigralci ambiciozno lotili končnice v alpski ligi in nato po izjemnem boju ter nepozabnem finalu z Brunicom ob vašem zaostanku v zmagah z 1:3 osvojili lovoriko. Kako se zdaj počutite v dneh, ko ste s soigralci že zaklenili vrata slačilnice?

V prvih dneh prejšnjega tedna je bilo tako kot na drugih ravneh vsakdana tudi za nas povsem drugače, kot je zdaj. Takrat smo se še zbirali na treningih ter razmišljali o tem, da bomo sezono vendarle nadaljevali. Po tednu, dveh ali treh tekmovalnega premora. Zdaj je vrag vzel šalo. Iz športnega zornega kota mi je hudo, da ostajamo brez odločilnih in najbolj privlačnih tekem sezone, toda zdravje je najbolj pomembno. Bomo že v naslednji zimi razmišljali o tekmovalnih izzivih.

Toda verjetno je bilo že takrat, ko je vodstvo alpske lige začasno prekinilo sezono, pri vašem klubu drugače. Kako ste se obnašali pri moštvu?

Precej smo se o tem pogovarjali, poskusili kar najbolj upoštevati navodila o higieni. Kot veste, je hokejska slačilnica poseben prostor, v njej nas je hkrati tudi 25, že tako gre za razmere, ko je res treba ohranjati zdravje, denimo v času zimskih prehladov. Povsem na jasnem sem si bil od začetka, da če zgolj enega od nas ujame virus, se to lahko v hipu prenese na vse druge.

Spomnimo se, denimo, kako je eden vodilnih slovenskih hokejistov in takrat vaših reprezentančnih soigralcev Jan Urbas večer pred začetkom prvenstva v Ostravi zbolel, nakar je v hipu nastal preplah, da seveda ne bi v avtobusu, slačilnici ali denimo v hotelski restavraciji koga okužil ...

Seveda tudi meni tista Janova bolezen iz Ostrave ostaja v spominu. Pa ne le njegova. Večkrat nam je pri moštvu grozila kakšna okužba, sploh ker smo pogosto skupaj v majhnem prostoru, kot sta denimo slačilnica ali avtobus. Takrat ni druge kot igralca pri priči oddaljiti od moštva ali, kot je to na svetovnih prvenstvih, sostanovalca v sobi. Takrat je nujno zanj zagotoviti samostojno bivanje v sobi, ga tam oskrbovati s hrano, zdravili. Veseli smo tako zanj, ko ozdravi (v omenjenem primeru se je Urbas po prvih dveh tekmah, ko je okreval v sobi, vrnil na led, o. p.), kot tudi za vse druge, če smo jo odnesli brez okužbe.

Pred dnevi je koronavirus okužil enega od hokejistov pri jeseniškem klubu. Kako vas je to vznemirilo?

Res je povsem drugače, ko se to zgodi nekomu, ki ga poznaš. Dokler o tem poslušaš od daleč ali iz tujine, je drugače. Nato pa sem slišal za kruto novico iz jeseniškega moštva, pri priči sem se zresnil. Še bolj resno sem odtlej prisluhnil nasvetom o zaščiti pred virusom. Sezone je bilo že tako ali drugače za nas konec, zdaj smo vsi doma.

Doma imate tudi dva otroka, enega osemletnega šolarja, drugega pri slabih dveh letih pred vrati vrtca.

Seveda je to težko otrokom obrazložiti, ne nazadnje tudi marsikdo med nami sprva še ni resno razmišljal o nastalih težavah. V šolah in vrtcih so jasno morali najprej poskrbeti za čistočo in zdravje, zdaj se o tem pogovarjamo doma. Skrbimo drug za drugega in upamo, da se bomo hitro vrnili k običajnemu vsakodnevnem ritmu.

Kakšni so vaši stiki s soigralci?

Imamo svojo skupino na mobilnem telefonu, tam se medsebojno obveščamo in tako smo tudi dogovorjeni, da bo v prihodnje. Na takšen način bomo v nenehnem stiku, jasno pa, da zdaj ni druženja. Vsak se drži doma zase in skrbi, da si ne bi izzval okužbe z virusom. Zdaj je tako, da se precej več pogovarjamo o zdravju kot o športu.

Toda če vas le spomnimo tudi na šport – kako bi se ozrli k tej skrajšani sezoni?

Zelo težko je karkoli ocenjevati v dneh, ko sezone nisi mogel pospraviti pod streho. Dejansko smo po uvodnem delu prepričljivo osvojili 1. mesto, v tistem skupinskem delu šesterice resda nismo več blesteli, a vseeno – če bi pri vseh moštvih sešteli točke iz obeh delov sezone, bi jih naše moštvo zbralo največ. Sleherni hokejist se veseli končnice, ta je privlačna tudi za gledalce. Meni je bilo že najprej hudo, ko smo morali čakati in ugibati, kdaj se bomo pognali v boj za ubranitev lovorike, toda zdaj je pesem drugačna. Moramo enostavno pozabiti na hokejsko sezono in razmišljati o varovanju zdravja.

Kdaj bi se lahko z vodstvom kluba pogovarjali o načrtih za prihodnjo zimo?

Zaenkrat tega ni na programu ... Zaklenili smo vrata kluba in slačilnice, imamo pa skupino na mobilnem telefonu, o kateri sem vam govoril, tam se bomo že dogovorili, kdaj bi se lahko spet srečali.