Ilievski in Ožbolt brez počitka

Pred jutrišnjim dvobojem z Romo ima Aleksandar Džikić v moštvu še vedno dovolj branilcev, vendar med njimi le dva - Vlado Ilievski in Sašo Ožbolt - izpolnjujeta kakovostne standarde evrolige ali zgornjega razreda lige NLB.

Objavljeno
04. november 2008 20.49
Eduardo Brozovič
Eduardo Brozovič
Ljubljana - Z napovedanimi podrobnostmi o statusu JaJuana Smitha si iskalci razburljivega branja ne bodo kaj prida pomagali. Tivolsko vodstvo je namreč posredovalo le skopo telegrafsko informacijo: »Ameriški branilec ni več član Uniona Olimpije. Klub in Smith sta se razšla danes. Prekinitev sodelovanja je bila sporazumna.« Veliko zanimivega ni prineslo niti dodatno poizvedovanje. Po Američanovem bojkotu moštva je bilo njegovo slovo že kar vprašanje etične higiene, ki po zagotovilih pristojnih ni pustilo finančnih posledic v blagajni kluba. V veljavi ostaja tudi ocena, da zanj ne kaže iskati zamenjave. Časovna stiska pač ne dopušča dodatne improvizacije.

»Raje nimam nikogar kot preglavice,« se je s Smithovim odhodom strinjal tudi Olimpijin trener Aleksandar Džikić. Aspirin pa bo vendarle moral imeti pri roki. Pred jutrišnjim dvobojem z Romo ima sicer v moštvu še vedno dovolj branilcev, vendar med njimi le dva - Vlado Ilievski in Sašo Ožbolt - izpolnjujeta kakovostne standarde evrolige ali zgornjega razreda lige NLB. In ker si Ljubljančani na obeh frontah ne smejo več privoščiti večjega razočaranja, se ponuja logično vprašanje, če bosta lahko sploh zapustila parket. Vsaka minuta njunega počitka namreč pomeni veliko tveganje za tekmovalne dosežke slovenskega prvaka. Igranje brez zavor in omejitev pa seveda prinaša vse večjo nevarnost poškodb.

 

Ilievski je denimo v uvodnih dveh kolih evrolige prebil v igri 70 minut in 14 sekund in bi še kakšno minuto več, če ga med dvobojem s Tau Vitorio ne bi napodili na klop kar sodniki zaradi lažje krvavitve. Načrtovano je počival v drugi četrtini, ki jo je Union Olimpija izgubila z 19:30 in še povečala Džikićev strah pred menjavanjem Ilievskega. Še posebej, ker je pri nadarjenem, a komaj 17-letnem Mirzi Sarajliji ubral posebne pedagoške prijeme, da bi ga zaščitil pred zgodnjim »samovžigom«.


Več v tiskani izdaji Dela.