Ivo Jan luč na koncu predora

Ljubljana, Jesenice - Smeh in jeza. Pri obeh slovenskih udeležencih odprtega avstrijskega hokejskega DP se pogosto prepletata in zdaj se je prvi naselil v tabor iz Podmežakle - četudi je ta še naprej zasidran na dnu lestvice -, v Tivoliju pa so ta čas mrki in zagrenjeni obrazi. Olimpija je namreč v zadnjih dveh nastopih prejela 13 golov, s tribun, na katerih se še kako dobro spominjajo sanjskega leta 2008 z uvrstitvijo v avstrijski finale, je čedalje več zahtev po spremembah.

Potem ko so na Jesenicah v enem tednu zabeležili štiri točke - po eno s Salzburžani in Celovčani ter dve z večnimi tekmeci iz Ljubljane -, je optimizem pred nadaljevanjem pri priči obiskal zapriseženo hokejsko okolje. »Če je zdaj vzdušje boljše? Verjemite ali ne, prej ni bilo slabo, toda najhuje je, ko vlagaš znanje in energijo, pa pri točkah nimaš ničesar pokazati. Zdaj pa je le drugače,« zatrjuje jeseniški kapetan Tomaž Razingar, od katerega spremljevalci jeseniškega moštva pričakujejo precej več. Njegov učinek je v zadnjih dneh, odkar se je k moštvu vrnil Andrej Hebar, na višji ravni, rezerve pa so pri predvidenem vodji moštva na igrišču in v slačilnici, zagotovo še.

Napisali smo že, da igralec, ki je nekoč pri Pardubicah v eni najmočnejših evropskih hokejskih lig zabil najlepši gol sezone, mora predstavljati vzor za mlajše. A podobno je tudi pri nekaterih drugih reprezentantih iz Podmežakle, predvsem branilcih, saj smo jih v preteklosti spremljali že v precej vidnejših vlogah kot zdaj, ko se sicer pri klubu po zaslugah predhodnikov soočajo s težavami preživetja. Dan pred tekmo s Salzburgom se je Alexandru Dücku zlomila palica in če ne bi šel športni direktor Zvone Šuvak osebno po novo v sosednji Beljak, v nedeljo ne bi bilo pomembnega dela opreme. Podobni zapleti pa skoraj dnevno spremljajo klub z najmanjšim proračunom v ligi.

Več v tiskani izdaji Dela.