Jerala: Škoda, da smo ves kapital zapravili v dveh tednih

Mag. Aleš Jerala je človek, povsem predan odbojki. Še pred desetletjem je nosil dres blejskega moštva, danes je pri ACH Volleyju športni direktor. V javnosti se nerad izpostavlja, tokrat pa je kritično ovrednotil rezultat v tej sezoni lige prvakov in pogled usmeril tudi naprej.

Objavljeno
14. februar 2011 17.22
Janez Porenta, šport
Janez Porenta, šport
Po njegovih stopinjah gredo hčere Urša in Meta, članici Nove KBM Branik, in najmlajša Alja. »Ko sem se vrnil na Bled, smo v klubu rekli, da bomo delali za pivo ter kikiriki in še danes je tako. Zato nimam nič manjše odgovornosti, imam pa čisto vest in lahko vsakomur pogledam v obraz. Nimam drugih interesov kot to, da imam odbojko rad. Sem pa ponosen, da lahko sodelujem v zgodbi, ki jo je ustvaril Herman Rigelnik. Njegov prispevek je neprecenljiv, zgodovinski.«

Za ACH Volley je sezone LP ko
nec. Je moštvo izpolnilo vaša pričakovanja?
Doseženo ni v skladu s pričakovanji, saj smo verjeli, da lahko ponovimo uspeh iz prejšnje sezone. Glede na vse, kar smo imeli v rokah do zadnjih dveh tekem rednega dela, smo pričakovali več. Ne moremo biti zadovoljni, kako je ekipa igrala v zadnjem obdobju in reagirala po porazu v Budvi. Mislili smo, da je to le slab trenutek, dejansko pa je šlo za padec forme in zdaj je naloga trenerja, da najde pot iz krize.

Kaj vaše moštvo loči od Zenita? Verjetno boste dejali – 15 milijonov € ...
Ni ključen denar. Zenit je sestavil odlično in izkušeno ekipo na čelu z najbolj vročim ruskim igralcem Mihajlovom. Nanj smo naleteli ravno, ko je na vrhuncu forme, mi pa smo bili v padcu. Torej težava ni v denarju ali tekmecu, temveč predvsem v naši igri. Tudi lani v Lodzu je bil Trentino res močno moštvo, pa smo se z njim dobro kosali.

Se torej strinjate s tem, da je bila vaša forma napačno tempirana?
Nimamo česa skrivati. V klubu smo se že pred mesecem dni začeli pogovarjati o tem, glavno odgovornost pa nosi trener, od katerega smo pričakovali več. Vedeli smo, da moramo biti decembra in januarja v najboljši formi, pri nas pa je ravno takrat prišlo do padca. Po lastni krivdi smo med privrženci izgubili kredibilnost. Kapital, ki smo ga imeli, smo v dveh tednih zapravili. Kolakoviću smo že dali nalogo, da objektivno analizira vzroke, da vsi skupaj najdemo izhod iz krize in dvignemo raven igre.

Kaj za klub pomeni dejstvo, da je ostal brez izvedbe finalnega turnirja LP?
Vsi vpeti v to zgodbo smo razplet normalno sprejeli, saj smo se zavedali močnih protikandidatov. Če bi ves proces ponovili, igralcem morda ne bi vnaprej povedali za kandidaturo, saj je bil to psihološki moment. Mislili smo, da jih bomo s tem dodatno stimulirali in razbremenili, očitno pa so se podzavestno že videli na sklepnem turnirju.

Ste z uspehi v zadnjih sezonah postali pomemben akter v evropskem odbojkarskem prostoru?
To nam, čeprav včasih s težkim srcem, priznavajo tudi na evropski zvezi (CEV). Navsezadnje potrebujejo ekipo, ki je sposobna na tekmo zvabiti 10.000 ljudi, sploh danes, ko trend gledanosti LP upada. Vprašanje pa je, koliko je CEV kot zelo konzervativna in okostenela zveza to sposobna izkoristiti.

Se že sluti, kako se bo v novi sezoni spreminjala finančna pogača v klubu?
Zadovoljni bomo, če bomo ostali v zdajšnjih okvirih, kar bi bil (glede na ostale klube, ki se otepajo težav) relativni napredek. Kriza traja še naprej in se pozna na klubskih proračunih, mi bomo z zdajšnjim konkurenčni, če bomo le vlekli prave poteze.

Komu od zdajšnjih domačih igralcev po sezoni poteče pogodba?
Večini naših udarnih fantov: Šketu, Kamniku, Jakopinu, Flajsu, Vinčiču.

Če izgubite vseh pet, kako se boste lotili sestave nove ekipe?
Vsaj dva ali tri – upam, da celo več – igralce bomo verjetno znali zadržati, sicer pa imamo pripravljene alternative, zato ni strahu, da bomo v prihodnje ostali brez močne postave. Fantje so še v dvomih, kdaj se preizkusiti v tujini. Mi veliko damo na psihofizično stanje igralcev, zdravnica in fizioterapevt jim nudita nadpovprečno oskrbo, ko pa greš enkrat v italijansko, rusko ali poljsko ligo, si le še stroj za izkoriščanje. Za nameček te lige tudi niso več tak bavbav kot nekoč. Redko kateri od bojkar bo lahko igral pred tako številčno publiko kot zdaj, a imel kljub temu še vedno zavidljivo raven kakovostnih dvobojev. Ob tem jih pri nas ne izkoriščamo brutalno, iskati zaslužek pa je smiselno šele, ko se približuješ 30. letu.

V četrtfinale LP sta se prebila Mitja Gasparini z Jastrzebskim in Dra gan Radovič z Nolikom. Sta na vašem seznamu želja za prihodnjo sezono?
Na širšem seznamu zagotovo, sta namreč igralca, ki sta za naše razmere in starost našega moštva relativno izkušena.

O vrnitvi Tineta Urnauta se je govorilo že pred to sezono. Boste vztrajali naprej?
Za nas je zanimiv, vseskozi smo v stiku z njim, pogovarjali se bomo še naprej.

Kaj pa tisti nekdanji igralci ACH Volleyja, ki niso več rosno mladi, denimo Škorc, Pleško, Čuturič, Šmuc?
Nanje težje računamo, saj so precej blizu konca kariere. Igralsko so nekoliko manj zanimivi, se pa lah ko nekoč pridružijo v kakšni drugi vlogi. Vsak je nekaj dal klubu in obratno, vselej bi se našla tudi kaka drugačna oblika sodelovanja.

Nekaj igralcev – Pokeršnika, Ropreta, Čebulja – ste posodili slovenskim prvoligašem. Nanje računate že v prihodnji sezoni?
Vsi trije so v najožjem izboru. Vsakogar od njih si ogledam pet- do šestkrat na sezono, zdaj se bodo lahko izkazali na pravih tekmah v končnici. Vsaj dva, ali pa kar vse tri, že v prihodnji sezoni vidim v našem moštvu.

Koliko je sploh možnega nabora v slovenski ligi?
Generacija letnikov 1986-1988 bo težko ponovljiva, saj se je dalo iz nje izluščiti celo ekipo. V mlajših rodovih sta kvečjemu dva fanta na letnik, ki imata doseg LP in prve šesterke. Izbor je dokaj ozek. V Sloveniji se, z redkimi izjemami, ne dela dovolj dobro z mladimi, malo je trenerskega kadra za delo z njimi, zato smo omejeni. To področje tudi od nas terja boljše delo v prihodnosti.

Mladih in dvometrskih blokerjev doma skoraj ni. Kje torej vidite rešitev?
Za nas sta trenutno zagotovo zanimiva Dragan Radovič in Davor Čebron, tudi med mladimi je zagotovo kakšen, predvsem brata Koncilja. Je pa višina gotovo težava.

Če primerjate tujce letos in lani – kdaj ste imeli srečnejšo roko pri izbiri?
Individualno je težko ocenjeva ti, vselej je treba upoštevati tudi njihovo vpetost v ekipo. Letošnji tujci so primerljivi, v moštvu pa delujejo slabše. Kovačević je naložba za prihodnost, Van Dijk ustrezna zamenjava za Venna, zaradi dobrih predstav Šketa pa je imel manj priložnosti. Na Rašića in Simaca nimam pripomb, za štiri blokerje smo se odločili, ker ima Kamnik skoraj vsako sezono, tudi v tej, zdravstve ne težave, ki jih želimo postopno odpraviti in smo pri tem uspešni. Lewis pa je dal že v pretekli sezoni zasedbi dodano vrednost. Več smo pričakovali od Petkovića. Paket podajalcev v zdajšnji sestavi ni odigral vloge, kot bi jo moral. Padec na ravni podajalcev je bil začetek slabih iger. To je vendarle igralni položaj, ki potrebuje kontinuiteto. Vinčič je odličen in naš prvi podajalec, za ohranitev forme bi potreboval več tekem. Pogodbo za prihodnjo sezono imata Rašić in Kovačević, na katerega dolgoročno računamo.

Večkrat ste že omenili trenerja Igorja Kolakovića. Številni kritiki mu očitajo, da ne dosega ravni predhodnika Glenna Hoaga. Vaše mnenje?
Še vedno mislim, da je dober trener. Izkušnje nas učijo, da imajo prvo sezono pri nas trenerji težave – Hoag je imel še večje! Morda je prvi poraz v Budvi prišel prepozno, saj se je težje pogovarjati, ko ti gre dobro. Pod Kolakovićem se vseeno dela dobro, je velik analitik, se pa precej pogovarjamo, kako vse pre nesti še na parket. Vedeli smo, da bo po uspehu v prejšnji sezoni težko zadržati raven koncentracije, saj si je nekaj igralcev ustvarilo ugled in vidnejši položaj na odbojkarskem trgu in so zato včasih pripravljeni nekoliko manj tvegati. V trenutnih okoliščinah ne trener ne ekipa ne delujeta optimalno. Bistveno je, da se na probleme odzovemo in na nekaj, kar je bilo doslej uspešno, ne gledamo slepo, temveč smo se pripravljeni prilagoditi in ukrepati.

Sezone seveda še ni konec. Kako naprej?
Tu ni kaj filozofirati: zmagati moramo v interligi in DP. Če poenostavim: do konca sezone ne pričakujem več poraza. Čeprav je ritem naporen in bi lahko našli sto izgovorov, smo organizacijsko, finančno, igralsko in kadrovsko toliko nad tekmeci, da bi bil vsak poraz sramota. Gre le za pravi pristop in kolikor toliko solidno formo.

Se po koncu interlige še splača imeti šest tujcev na plačilnem seznamu?
Že od tega trenutka se to ne splača in verjetno bomo v tej smeri tudi naredili kakšen korak. Z določenimi igralci se o tem pogovarjamo že pred sezono. Tujci ponavadi pridejo v klub zaradi zaslužka, zato niso tako emocionalno vezani na nas in mi ne nanje, da ne bi bilo mogoče najti primerne rešitve.

Kdo bo po vašem zmagovalec LP v tej sezoni?
Največ možnosti dajem Cuneu, ki je zrela ekipa in še raste. Sprejemalec Parodi je vsake pol sezone še za korak boljši, tudi sicer ima klub na vseh igralnih položajih odlično konkurenco. Zdi se mi, da Zenit deluje bolj suvereno, kot je v resnici, vseeno pa ga vidim v finalu.