Johansson ali Platini?

Ljubljana - V četrtek in petek bo v ospredju evropske nogometne javnosti 31. kongres Evropske nogometne zveze (UEFA), saj bodo v Duesseldorfu delegati volili predsednika krovne evropske nogometne organizacije. Kandidata sta dva - dosedanji prvi mož, 77-letni Šved Lennart Johansson, ki se bo potegoval za nov štiriletni mandat, in 51-letna nogometna legenda, Francoz Michel Platini. V Nemčiji bo svoj glas oddala tudi slovenska delegacija, ki noče razkriti svojega favorita, sodeč po odnosih z UEFA in izjavah pa je Nogometna zveza Slovenije (NZS) bližje dosedanjemu predsedniku.

"V tem trenutku težko rečem, kdo naj bi imel prednost. Po zadnjih informacijah, ki sem jih dobil tudi v Švici, je zadeva popolnoma odprta. Tako se obnašata tudi oba kandidata. Moje odločitve pa zdaj ne morem razkriti, saj nas čakajo še usklajevanja z nekaterimi nogometnimi zvezami, predvsem iz držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Volitve bodo tajne, tako da je težko napovedati, kdo bo zmagal. Moram pa poudariti, da UEFA trenutno deluje zelo dobro," je za STA povedal predsednik NZS Rudi Zavrl in tako posredno nakazal svoje želje.

Dolgoletni vodja NZS, ki je po predsedniškem stažu podoben Johanssonu (ta je na čelu UEFA od 1990, Zavrl pa na NZS od 1989), je zelo blizu Švedovemu razmišljanju tudi glede povečanja števila reprezentanc na evropskih prvenstvih. Na kongresu bodo poleg volitev namreč govorili tudi o predlogu za razširitev prihodnjih EP s 16 na 24 reprezentanc. "Absolutno podpiram ta predlog, saj daje tudi nam dodatne možnosti. Ob tem velja izpostaviti dejstvo, da število članic UEFA in število reprezentanc na EP ni sorazmerno naraščalo. Po vključitvi Gibraltarja in Črne gore bo UEFA imela že 54 članic, tako da bi tudi na EP moralo sodelovati več držav. To kvalifikacij ne bi bistveno spremenilo, gre le za to, da bi prvenstvo nato trajalo teden dni dlje. Vsekakor pa mi podpiramo razširitev," je bil jasen prvi mož NZS.

Sicer pa oba kandidata, ki sta svoji kandidaturi uradno objavila julija lani, zagotavljata, da sta prepričana v svojo zmago. V zadnjem času se je po nekaj ostrih besedah z ene in druge strani predvolilni boj dodobra razplamtel, vanj pa se je vmešal celo predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Sepp Blatter, ki je je z nekaj izjavami malce nepričakovano podprl Platinija. Slednji se za razliko od Johanssona zavzema predvsem za spremembe v ligi prvakov, kjer bi omejil število klubov iz iste države na tri. Prav tako se ob omejitvi števila tujcev v klubih (šest domačih in pet tujih nogometašev v ekipi) zavzema za čim manj tehnologije v nogometu, dovolil bi le uporabo pripomočkov na golovi črti, ki bi v dvomljivih situacijah razjasnila, ali je šlo za zadetek ali ne. Odločen je tudi pri izkoreninjenju rasizma v nogometu.

"Smo na odločilni točki v našem športu. Moje mnenje je takšno, da bi morali sodniki ob rasističnih izpadih preprosto ustaviti tekmo. Nikakor ne smemo reagirati polovičarsko, ko gre za incidente, povezane z rasizmom," je v pogovoru za tiskovno agencijo Associated Press dejal Platini, ki ga med drugimi odkrito podpirajo Danska, Litva in Gruzija. Francoz je še poudaril, da ni proti finančnim nadomestilom za klube, ki svoje igralce pošiljajo na reprezentančne tekme, nikoli pa ne bi dovolil, da bi skupina najbogatejših evropskih klubov, znana kot G14, odločala o nogometu. Platini namreč G14, ki je večkrat zahtevala prav kompenzacije za nastope svojih igralcev v državnih dresih, ne priznava. Tudi zato bi vpeljal posebno "Listino evropskega nogometa", da bi z njo sami urejali nogometna vprašanja, ne pa se obračali na sodišča.

Na drugi strani pa "stari maček" Johansson, med pomembnejšimi zvezami ga je odkrito podprla Nemčija, Platiniju (ta ga je najbolj razjezil z izjavami, češ da je prestar in da je premalo v pisarni v Nyonu) med drugim očita pomanjkanje izkušenj. "Prihodnost je zagotovo njegova, toda zdaj se mora najprej učiti in pridobivati izkušnje," meni Johansson, ki je za razliko od francoskega tekmeca zadovoljen z najelitnejšim evropskim klubskim tekmovanjem: "Ne bom spreminjal tekmovanja, saj ga podpirajo tako nogometaši kot klubi! Ob tem pa se številna druga tekmovanja zgledujejo prav po ligi prvakov." Hrbtenico Johanssonovega "manifesta" sicer poleg ideje o povečanju reprezentanc na EP predstavlja tudi zadržanje neodvisnosti UEFA, poudaril je tudi zdravo finančno stanje zveze in dobro vodenje, kar naj bi predstavljala tudi njegova naslednja poteza: vsaki izmed članic je namreč letno obljubil po 370.000 evrov (tretjino več kot doslej). Po njegovih besedah je to za majhne zveze veliko denarja, s katerim lahko bolje delujejo, in tako (v petek bo jasno kako učinkovito) odgovoril na Platinijevo lobiranje pri manjših članicah. Prvi mož UEFA se za razliko od trikratnega evropskega nogometaša leta, ki na predsedniški stolček meri kot član izvršnega odbora UEFA, tudi bolj zanaša na sodelovanje z Evropsko unijo (EU): "Graditi moramo na dialogu, ki ga že imamo z EU in drugimi političnimi avtoritetami, da nam pomagajo zaščititi nogomet."

Kongres, ki se bo začel v četrtek ob 16. uri, končal pa naslednji dan ob 13. uri, bo posebej zanimiv tudi za Črno goro in Gibraltar, saj bo poleg že omenjenega na dnevnem redu tudi glasovanje o stalnem članstvu črnogorske in gibraltarske nogometne zveze v UEFA. Šest novih članov bo dobil tudi IO UEFA, izbrali pa bodo tudi dva evropska predstavnika v IO FIFA.