»Michael Phelps si ne zasluži podpore, ki je je bil deležen. Njegovo obnašanje me ne more pustiti ravnodušnega. Mislim, da gre za tipični primer razkroja moralnih vrednot v sodobni družbi,« je v kolumni zapisal nekdanji nepremagljivi šprinter in spomnil, da 23-letni plavalec nikdar ni bil dober vzor mladim. Phelps je bil namreč kmalu zatem, ko je na OI v Atenah leta 2004 s šestimi zlatimi odličji za enega zaostal za Spitzevim rekordom iz Münchna 1972, aretiran in obsojen na 18 mesecev pogojne kazni zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
»Opravičil se je in izjavil, da bo moral s tem živeti do konca svojih dni in da ga bo ta napaka izučila. Očitno pa se prav ničesar ni naučil iz te izkušnje in ta ga ni spremljala skozi življenje. Verjetno je bil vesel, da jo je odnesel tako poceni. In to je vse. Lani se je okrog njega trlo sponzorjev, v ZDA in po vsem svetu so vsi govorili samo o njem. Potem ko je v Pekingu postavil rekord, je postal ena najbolj cenjenih zvezd na svetu. Podpisal je mnogo donosnih pogodb in bil vzornik za mlade športnike. Ko se je pojavila fotografija, kako v razuzdani družbi kadi travo, je priznal napako, se znova širnemu svetu opravičil, ugotovil, da bo moral s tem madežem živeti do smrti, in spet zatrdil, da ga bo ta napaka izučila,« je bil ostrobeseden Johnson, ki mu je Usain Bolt v Pekingu »ukradel« svetovni rekord na 200 m, še vedno pa je rekorder na 400 m. V sijajni karieri je osvojil štiri zlate olimpijske kolajne (v letih 1992, 1996 in 2000) in je devetkratni svetovni prvak.
Fotografijo je objavil razvpiti britanski tabloid News of the World, ki je med drugim razkrinkal nekdanjega selektorja angleške nogometne reprezentance Svena Görana Erikssona, princa Harryja ujel v nacistični uniformi ter Maxa Mosleyja v družbi prostitutk. Phelpsa je zaradi nje ameriška plavalna zveza suspendirala za tri mesece, zato bo poleti že lahko nastopil na svetovnem prvenstvu v Rimu. Mnogi menijo, da je bila kazen premila in da bi mu morali soditi po protidopinških zakonih.
»Ameriška javnost je lačna junakov. Phelps zame ni bil junak niti, ko je postavil rekord. On je samo najboljši plavalec vseh časov. In to je vse. Če ne bi bil, bi ljudje ob vsem tem samo zamahnili z roko in rekli, je pač neumen kot toliko mladih. Toda namesto obtožb poslušam le tisoč in eno besedo podpore. Vsi se zavzemajo, da se mu ponudi še ena priložnost, vsi ga razumejo in vsi so mu odpustili,« je nad rahločutnostjo ljudi začuden 41-letni Teksašan, ki mu je bolj jasno, čemu tako množična podpora multinacionalk. Visa, Speedo, Omega in Subway so Phelpsu že izrazili nadaljnjo zvestobo, le proizvajalec kosmičev Kellogg je sporočil, da z njim ne bo obnovil pogodbe o sponzorstvu: »Korporacije žene samo ena želja, in sicer, da proda čim več izdelkov in zasluži čim več milijonov dolarjev. Potem ko se je javnost nagnila na Phelpsovo stran in iz njega naredila mučenika, je njihova odločitev logična.«
Toda takšen svet mu ni všeč. »Žalostno je, da firme podpirajo človeka, ki očitno nima močne osebnosti, ni dober govorec, se očitno nič ne nauči iz prejšnjih napak in se je izkazal za precej neumnega. Zagotovo ti manjka nekaj kolesc v glavi, če se udeležiš javne zabave, kjer te lahko vsakdo vidi in fotografira, in tam vlečeš dim iz pipe. On ni novinec v svetu šovbiznisa. Zagotovo je v vseh teh letih opazil, da ljudje v roke jemljejo mobilne telefone in jih obračajo v njegovo smer, kjerkoli se pojavi,« je zapisal Johnson, ki je zdaj svetovno priznani motivator v poslu in športu.
Športniki, ki jih častijo kot junake in ki imajo oznako vzornikov, bi se po njegovem morali ne samo izogibati takšnemu obnašanju, ampak tudi pokazati sposobnost sprejemanja pametnih življenjskih odločitev: »Okrog mladih je ogromno pasti, ki jih lahko speljejo na kriva pota, in prav slabe odločitve jih pogosto za vedno pogubijo. Phelps je lahko srečen, da mu je narava podarila takšno telo in nadarjenost. Žal pa ga je na cedilu pustila drugje. Večina ljudi se mora zanašati na trdo delo, odrekanje in sprejemanje pametnih odločitev. Njihov vzornik bi moral biti nekdo, ki jim je bolj podoben.«
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela